Katarina II. (Katarina Velika) — življenje in vladavina ruske cesarice
Katarina II. Ruska (tudi Katarina Velika ali Jekaterina Aleksejevna) (21. april 1729, Šentin, Nemčija - 17. november 1796, Carskoje Selo, Rusija) je bila ruska cesarica od leta 1762 do svoje smrti. Na oblast je prišla z državnim udarom, s katerim so odstavili njenega moža, ki je bil ubit. Katarinina vladavina je trajala več kot tri desetletja in je imela pomemben vpliv na razvoj Rusije kot evropske sile.
Začetki in vzpon na oblast
Katarina se je rodila kot princesa iz nemške kneževske družine. Po prihodu v Rusijo je sprejela pravoslavje in se poročila s starejšim tedaj carjem Petrom III. Njeno prevzemanje oblasti leta 1762 je potekalo hitro: podpirali so jo del vojske, dvorišča in nekateri visoki uradniki. Po državnem udaru je oblast prevzela sama in se proglasila za cesarico.
Notranja politika in reforme
Katarina je bila navdušena nad idejami razsvetljenstva in je komunicirala z misleci, kot sta bila Voltaire in Diderot. Poskušala je modernizirati upravo in pravni red, med njenimi pomembnejšimi ukrepi so bili:
- priprava vseobsegajočega vodnika za zakonodajo (t. i. "Nakaz" ali "Instruction") in sklic izobraževalnih in zakonodajnih komisij (1767);
- uvedba upravne reforme iz leta 1775, ki je preuredila lokalno upravo in okrožja (gubernije) za učinkovitejše upravljanje velikega ozemlja;
- leta 1785 izdaja listin, ki so podelile plemstvu več pravic in potrdile njihovo družbeno vlogo (t. i. "Charter to the Nobility");
- spodbujanje izobraževanja, ustanavljanje šol, knjižnic in podporo umetnosti ter znanosti.
Hkrati pa je vladavina prinesla krepitev položaja plemstva in omejevanje pravic kmetov: večanje fevdalnih obveznosti in razširitev kmetijskega dela so vodili v poslabšanje položaja vaških prebivalcev. To je privedlo tudi do velikega upora pod vodstvom Jemeljana Pugačova (1773–1775), ki je bil s požrtvovalno vojaško akcijo zatrt. Po uporu je cesarica utrdila represivne ukrepe, kar je zmanjšalo možnosti za večje socialne spremembe napram njenim razsvetljenim idejam.
Zunanja politika in vojne
Katarina je znatno razširila ozemlje Rusije in okrepila njen položaj v Evropi. V vojnah proti Osmanskemu cesarstvu in Poljsko-litvanski skupnosti je osvojila veliko ozemlja na zahodu in jugu. Med pomembnejšimi dogodki so:
- rusko-turške vojne, ki so se končale z določitvijo mej in pridobitvijo obalnih območij ob Črnem morju (pomemben sporazum je bil mirovni dogovor iz 1774, ki je povečal ruski vpliv v regiji);
- aneksija Krima leta 1783, kar je Rusiji zagotovilo neposreden dostop do Črnega morja;
- udeležba pri delitvah Poljske (prve delitve 1772 in nadaljnje dogodke v 1790-ih), zaradi katerih je Rusija pridobila velika zahodna ozemlja in utrdila svoj vpliv v srednji Evropi.
Kultura, gospodarstvo in osebno življenje
Katarina je bila velik zaščitnik umetnosti, kulture in znanosti. Ustanovila je številne institucije, širila zbirke umetnin (osnova današnje Ermitraže), spodbujala gradnjo palač, muzejev in izobraževalnih ustanov. Poskušala je privabiti tuje strokovnjake in umetnike v Rusijo ter popularizirati evropsko kulturo na dvoru.
V osebnem življenju je bila znana po številnih ljubezenskih zvezah in vplivnih favoritih, kar je še dodatno prispevalo k legendam in kontroverzam okoli njenega ugleda. Viri o njenem zasebnem življenju so pogosto, včasih senzacionalno, interpretirani tudi v kasnejši zgodovini.
Smrt in zapuščina
Katarina je umrla 17. november 1796 v Carskoje Selo. Njena vladavina je Rusijo preoblikovala v veliko evropsko moč: država je pridobila nove pokrajine, centralna uprava je bila okrepljena, kultura in znanost pa sta napredovali. Hkrati je njena politika utrdila položaj plemstva in poslabšala položaj kmetov, kar je pustilo trajne družbene posledice.
V zgodovini je Katarina II. ocenjena kot vladarica složene narave: reformatorica in mecena kulture na eni strani, avtoritarna vladarica z omejeno družbeno odgovornostjo do nižjih slojev na drugi. Njena vladavina ostaja ključna za razumevanje prehoda Rusije v moderno dobo in njene vloge v evropski politiki 18. stoletja.
Katarina II. ruska
Zgodnje življenje
Katarina se je rodila v Šentvidu, ki je bil takrat del Kraljevine Prusije. Bila je hči princa Christiana Augusta Anhalt-Zerbstskega in princese Johanne Elizabete Holstein-Gottorpske. Imela je pet bratov in sester. Pri petnajstih letih se je poročila s Petrom III (ki je bil tako kot Katarina Nemec) in pri 32 letih postala ruska cesarica. Izobraževala se je v treh jezikih (ruščini, nemščini in francoščini). Odraščala je kot luteranka (protestantka). Ko se je poročila s Petrom, je prestopila v rusko pravoslavno cerkev.
Poroka
Katarinin zakon naj bi bil nezvest in razočaran. Peter in Katarina naj bi imela več ljubimcev. Po devetih letih zakona je Katarina rodila sina Pavla. Paul se je rodil 1. oktobra [20. septembra] 1754. Oba starša sta ga sprejela kot zakonitega, čeprav se je govorilo, da je bila Catherine nezvesta. Catherine je imela tudi hčerko Anno, rojeno leta 1757. Anna je umrla leta 1759. Katarina in Peter sta imela zelo težko razmerje. Ko je Peter umrl, je bila Katarina prepuščena samostojnemu vodenju Rusije. Katarina je imela veliko ljubimcev, verjetno zaradi težkega zakona. Znanih je več kot dvajset ljubimcev. Nekaj izmed njih se zdi pomembnejših:
- Grof Sergej Saltykov je bil njen prvi ljubimec in je bil verjetno oče Paula
- grof Stanislav Avgust Poniatowski je postal poljski kralj, ker mu je pomagala Katarina.
- Grof Grigorij Orlov je bil skupaj z bratom Aleksejem Grigorjevičem Orlovom eden od vodilnih akterjev državnega udara proti Petru III. Katarini sta podarila tudi diamant Orlov. Ta diamant je bil pozneje vstavljen v rusko žezlo.
- Knez Grigorij Potjomkin je bil zelo uspešen v vojaških silah. Ustanovil je črnomorsko floto, ustanovil mesta, kot sta Sevastopol in Herson. Pravijo, da je bil prava ljubezen Katarine. Na skrivaj naj bi se celo poročila.
- Grof Platon Zubov je bil njena zadnja ljubezen. Ko je umrla, stara 67 let, ni imel še niti 40 let.
Vladavina
Šest mesecev po Petrovem prevzemu prestola je Katarina izvedla državni udar in ga strmoglavila. Vprašanje, kdo ga je ubil in zakaj, je še vedno predmet številnih razprav. Javnost je Katarino zelo občudovala. Veliko se je ukvarjala z zunanjimi zadevami, vključno z uspešnimi rusko-turškimi vojnami, s katerimi je Rusija osvojila nova ozemlja.
Smrt
Katarino je 16. novembra [5. novembra] 1796 zadela kap. Zaradi kapi je izgubila zavest. Umrla je v svoji postelji ob 9.20 naslednjega večera, ko je bila še vedno nezavestna. Katarina je bila pokopana v Petropavlovski katedrali v Sankt Peterburgu.
| Nadzor organa |
|
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila ruska kraljica Katarina II.O: Katarina II Ruska (tudi Katarina Velika ali Jekaterina Aleksejevna) je bila ruska cesarica.
V: Kdaj in kje se je rodila?
O: Rodila se je 21. aprila 1729 v Šentvidu v Nemčiji.
V: Kako je prišla na oblast?
O: Na oblast je prišla z državnim udarom, s katerim so odstavili njenega moža, ki je bil ubit.
V: Katere spremembe je uvedla med svojo vladavino?
O: Med vladanjem je močno povečala moč krone in razširila rusko ozemlje z vojnami proti Osmanskemu cesarstvu in Poljsko-litvanski skupnosti. S tem je Rusija postala močna sila v Evropi.
V: Kje je umrla Katarina?
O: Umrla je 17. novembra 1796 v Carskem Selu v Rusiji.
V: Kakšen naziv ima ruska kraljica Katarina II.?
O: Znana je tudi kot Katarina Velika ali Jekaterina Aleksejevna.
