Konvencija iz Montevidea
Konvencija iz Montevidea o pravicah in dolžnostih držav je pogodba. Danes je del običajnega mednarodnega prava. Pogodba je bila podpisana 26. decembra 1933 v Montevideu v Urugvaju na sedmi mednarodni konferenci ameriških držav. Na tej konferenci sta predsednik Združenih držav Franklin D. Roosevelt in državni sekretar Cordell Hull razglasila tako imenovano politiko dobrega soseda, ki je nasprotovala oboroženemu posredovanju ZDA v medameriških zadevah. Franklin D. Roosevelt je s to pogodbo skušal spremeniti mnenje o "jankijevskem imperializmu". Mnenje o imperializmu Yankeejev je nastalo zaradi politike, ki jo je (v veliki meri) uvedel njegov predhodnik, predsednik Herbert Hoover. Konvencijo je podpisalo 19 držav, od tega tri s pridržki (Brazilija, Peru in Združene države).
Konvencija govori o tem, kaj je država ter kakšne pravice in dolžnosti ima država. Najbolj znan je 1. člen, ki določa štiri merila za državnost, ki so bila včasih priznana kot natančna izjava običajnega mednarodnega prava:
Država kot oseba mednarodnega prava mora imeti naslednje kvalifikacije: (a) stalno prebivalstvo, (b) določeno ozemlje, (c) vlado in (d) sposobnost vstopati v odnose z drugimi državami.
Poleg tega je v prvem stavku 3. člena izrecno navedeno, da je "politični obstoj države neodvisen od priznanja drugih držav". To je znano kot deklarativna teorija državnosti.
Nekateri se sprašujejo, ali so ta merila zadostna, saj omogočajo manj priznanim entitetam, kot je Republika Kitajska (Tajvan), ali premalo zastopanim ali nezastopanim entitetam, kot so Kneževina Sealand, Somaliland ali Liberland, da zahtevajo polni status države. V skladu z alternativno konstitutivno teorijo državnosti država obstaja le, če jo priznavajo druge države. Ne smemo je zamenjevati z doktrino Estrada.
Nekateri so poskušali razširiti definicijo državnosti, vendar so imeli manj podpore. Ustanovitelji neteritorialnih mikronacij pogosto pravijo, da je zahteva po opredeljenem ozemlju iz Konvencije iz Montevidea nepravična. Nekatere neteritorialne entitete, zlasti Suvereni malteški vojaški red, veljajo za subjekte mednarodnega prava, vendar si ne prizadevajo biti države.
Podpisniki
Sporazum so podpisale naslednje države: Honduras, Združene države Amerike, Salvador, Dominikanska republika, Haiti, Argentina, Venezuela, Urugvaj, Paragvaj, Mehika, Panama, Gvatemala, Brazilija, Ekvador, Nikaragva, Kolumbija, Čile, Peru, Kuba. Konvencija iz Montevidea je le kodificirala obstoječe norme, v njej ni nič novega. Zato ne velja samo za tiste, ki so jo podpisali, ampak za vse subjekte mednarodnega prava kot celoto.
Evropska unija v glavni izjavi svojega Badinterjevega odbora sledi opredelitvi države iz Konvencije iz Montevidea: ima ozemlje, prebivalstvo in politično oblast. Odbor je tudi ugotovil, da je obstoj držav vprašanje dejstva, medtem ko je priznanje s strani drugih držav zgolj deklarativno in ni odločilen dejavnik državnosti.
Švica, ki sicer ni članica Evropske unije, se drži istega načela in navaja, da "ni treba priznati politične enote, da bi postala država, niti država ni dolžna priznati druge enote. Hkrati pa niti priznanje ne zadostuje za ustanovitev države niti je ne odpravi."
Sorodne strani
- Suverenost
- Dolarska diplomacija
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Konvencija iz Montevidea?
O: Konvencija iz Montevidea o pravicah in dolžnostih držav je pogodba, ki je zdaj del običajnega mednarodnega prava. Podpisana je bila 26. decembra 1933 v Montevideu v Urugvaju.
V: Kdo je razglasil politiko dobrega soseda?
O: Politiko dobrega sosedstva sta razglasila predsednik Združenih držav Franklin D. Roosevelt in državni sekretar Cordell Hull na sedmi mednarodni konferenci ameriških držav.
V: Katera so štiri merila za državnost, določena v členu 1?
O: Člen 1 določa štiri merila za državnost, ki so bila včasih priznana kot natančna izjava običajnega mednarodnega prava - stalno prebivalstvo, opredeljeno ozemlje, vlada in sposobnost vzpostavljanja odnosov z drugimi državami.
V: Kaj pravi člen 3 o priznavanju s strani drugih držav?
O: Prvi stavek člena 3 izrecno navaja, da je "politični obstoj države neodvisen od priznanja s strani drugih držav". To je znano kot deklarativna teorija državnosti.
V: Ali obstajajo poskusi razširitve opredelitve državnosti?
O: Nekateri so poskušali razširiti opredelitev državnosti, čeprav imajo manj podpore.
V: Kako na to zahtevo gledajo neteritorialne mikrodržave z vidika pravičnosti?
O: Ustanovitelji neteritorialnih mikronacij pogosto pravijo, da je zahteva po opredeljenem ozemlju iz Konvencije iz Montevidea nepravična.
