Liberlandija: samooklicana mikronacija na Donavi med Hrvaško in Srbijo

Spor o meji v dolini reke Donave se je začel leta 1947, vendar je v času obstoja Socialistične federativne republike Jugoslavije ostal nerešen. Nesoglasja so se po razpadu Jugoslavije še povečala. Srbija meni, da sta mednarodna meja med državama dolina Donave in srednja črta reke. Hrvaška se s tem ne strinja in trdi, da mednarodna meja poteka po starih mejah katastrskih občin, ki ležijo ob reki - takšna, kot je bila Donava v 19. stoletju, preden so meandri in hidrotehnična dela spremenili njeno strugo. Zato Hrvaška zahteva velik del spornega območja, ki ga nadzoruje Srbija, medtem ko Srbija ne zahteva veliko manjših delov na drugi strani.

Predsednik Jedlička pravi, da se za ozemlje, ki ga zahtevajo in je znano kot Gornja Siga (kar pomeni zgornji tuf), ni potegovala nobena stran.

Njegova površina meri približno 7 kvadratnih kilometrov in je večinoma porasla z gozdovi. Novinar češkega časopisa Parlamentní listy, ki je območje obiskal aprila 2015, je našel hišo, ki je bila po navedbah ljudi iz okolice zapuščena že približno trideset let. Dostopna cesta naj bi bila v slabem stanju.

Ob samooklicanem ozemlju teče Donava, mednarodna vodna pot, ki številnim celinskim državam omogoča prost dostop do Črnega morja. Obiskovalci in državljani Liberlandije prihajajo na območje in odhajajo z ladjami.

Razglas

Slovesnost ob izobešanju zastave v Gornji Sigi so Vít Jedlička in njegovi sodelavci izvedli na isti dan, ko je bila razglašena Liberlandija.

Zastava je sestavljena iz rumene podlage (ki simbolizira libertarnost), črne črte, ki poteka vodoravno skozi sredino (ki simbolizira anarhijo ali upor), in grba v sredini. Jedlička je član češke Stranke svobodnih državljanov, ki svoje vrednote utemeljuje na klasični liberalni ideologiji.

Jedlička je izjavil, da niti Srbija, niti Hrvaška, niti noben drug narod ne zahteva te zemlje (gre za terra nullius). Meja je bila po njegovem mnenju določena v skladu s hrvaškimi in srbskimi mejnimi zahtevami in ne posega v suverenost nobene druge države. Jedlička je aprila 2015 dejal, da bo tako Hrvaški kot Srbiji, pozneje pa tudi vsem drugim državam, poslal uradno diplomatsko noto z uradno prošnjo za mednarodno priznanje.

18. decembra 2015 je predsednik Jedlička predstavil prvo začasno vlado Liberlandije in njene ministre za finance, zunanje zadeve, notranje zadeve in pravosodje ter dva podpredsednika^{. [e]}

Dostop do Liberlanda

Hrvaške oblasti od začetka maja 2015 preprečujejo dostop do območja.

Maja 2015 je hrvaška policija kmalu pridržala Vita Jedličko in njegovega prevajalca Svena Sambunjaka, ko sta poskušala prečkati mejo. Jedlička je eno noč preživel v priporu, nato pa je bil obsojen in obsojen na plačilo kazni zaradi nezakonitega prehoda hrvaške meje, vendar se je na sodbo pritožil. Trdil je, da so bili znotraj območja vsaj trije državljani Liberlandije, ki so prišli iz Švice. Pozneje istega meseca je bil Vít Jedlička ponovno pridržan. Sprva so novinarji lahko vstopili na območje skupaj z Jedličko, pozneje pa je bil vstop onemogočen tudi novinarjem srbske javne radiotelevizijske službe Radiotelevizija Vojvodine in bosanskega časopisa Dnevni Avaz.

Aretirani so bili iz številnih držav, med drugim iz Irske, Nemčije, Danske in ZDA. Hrvaška policija še naprej aretira ljudi, tudi tiste, ki so na območje prišli s čolnom po mednarodni plovni poti. Eden od njih, danski aktivist Ulrik Grøssel Haagensen, je bil pet dni v hišnem priporu, nato pa je bil obsojen na 15 dni zapora, kar je na Danskem sprožilo nekaj protestov.

Maja 2016 je bilo objavljenih več odločb pritožbenega sodišča na Hrvaškem. Sodišče je potrdilo sodbe, da je prečkanje Liberije s Hrvaške nezakonito, vendar je ugotovilo, da obsodbe za vstop v Liberijo iz Srbije niso bile pravilne. Sodišče je navedlo, da je nižje sodišče storilo "temeljno kršitev postopka o prekršku" in "bistvene postopkovne kršitve". Poleg tega je razsodilo, da je "tožilec [nepravilno in nepopolno] ugotovil dejstva, kar bi lahko privedlo do napačne uporabe materialnega prava". V šestih od sedmih pritožb je bilo odrejeno ponovno sojenje. Nižje sodišče mora določiti lokacijo meje in mejnega prehoda, vendar tega še ni storilo. ^{[samoprijavljeni vir e]}Od takrat so obiskovalci na območje prihajali s čolni, vendar se na tem območju niso trajno naselili.

Hrvaška in Srbija sta Jedličkove trditve zavrnili kot nepomembne, čeprav sta se obe državi odzvali na različne načine. Srbsko ministrstvo za zunanje zadeve je 24. aprila 2015 izjavilo, da se jim zadeva zdi nepomembna in da "nova država" ne posega v srbsko mejo, ki jo določa Donava. Hrvaška, ki ljudem preprečuje dostop do Liberlandije, je izjavila, da bi morala biti po mednarodni arbitraži dodeljena Hrvaški ali Srbiji in ne tretji osebi.

V članku v reviji Chicago Journal of International Law, reviji Pravne fakultete Univerze v Chicagu, je bila proučena zahteva Liberlanda za državnost glede na merila, določena v Konvenciji iz Montevidea. Po mnenju avtorja bi "vztrajanje Hrvaške, da je Liberlandija del Srbije, lahko pomenilo, da se Hrvaška odpoveduje svojim pravnim pravicam do Liberlandije. In obratno, če je ozemlje, ki ga Liberlandija razglaša za svoje, srbsko, bi lahko odpoved srbske vlade lastninskim pravicam na tem ozemlju pomenila tudi odpoved, ki bi pravni status tega ozemlja spremenila v terra nullius. V obeh primerih bi ozemlje pripadlo subjektu, ki bi ga prvi zahteval, v tem primeru Liberlandiji."

Pravni strokovnjaki v Srbiji in na Hrvaškem se sprašujejo, ali ima Jedlička po mednarodnem pravu pravico zahtevati območje, ki je trenutno predmet spora med državama, vendar ga nobena od njiju ne zahteva. Novinarji niso bili prepričani, kako resno Jedlička misli s svojimi trditvami, nekateri pa so to označili za oglaševalski trik.

Vodja Stranke svobodnih državljanov Petr Mach je 20. maja 2015 izrazil podporo ustanovitvi države, ki temelji na idejah svobode, in dodal, da si Stranka svobodnih državljanov želi, da bi tudi Češka postala podobno svobodna država.

Goran Vojković, profesor prava in kolumnist hrvaškega novičarskega portala Index.hr, je Liberland označil za "cirkus, ki ogroža hrvaško ozemlje", in trdil, da obstaja nevarnost, da bo zaradi pozornosti, ki jo je projekt Liberland pritegnil k mejnemu sporu, oslabljena hrvaška zahteva za nadzor nad ozemljem na drugi strani Donave.

Leta 2016 je bila pobuda v članku v reviji Stratfor povzeta takole: "Liberlandija je zanimiv primer, saj se zdi, da načeloma noben od akterjev, ki bi lahko prevzeli nadzor nad njo, ni zainteresiran za to. Toda to bo verjetno ostalo zanimivost z zanemarljivimi posledicami na mednarodni ravni. Za ostala sporna ozemlja po svetu bosta nasilje in diplomacija ostala glavni orodji za uveljavljanje lastništva.

Na svoji spletni strani Liberland navaja, da trenutno išče osebe, ki spoštujejo druge ljudi in njihova mnenja ne glede na raso, narodnost, usmerjenost ali vero, spoštujejo zasebno lastnino, ki je nedotakljiva, in niso bile kaznovane za huda kazniva dejanja. Liberland je v enem tednu prejel 200.000 prijav. V začetku maja 2015 je Liberlandija sprejela približno trideset državljanov. Na zahtevanem ozemlju naj bi potekala prireditev, vendar je hrvaška mejna policija skupini preprečila vstop s hrvaške strani. Od oktobra 2017 je Liberlandija podelila državljanstvo od 300 do 400 osebam, in sicer osebam, ki so "pomagale pri napredku države" ali so si prislužile vsaj 5000 zaslug. Nekdanjemu kongresniku Ronu Paulu sta Jedlička in njegov kabinet 16. februarja 2018 izročila liberlandski potni list in potrdilo o državljanstvu.

Liberlandija podeljuje tudi red za zasluge, imenovan "red za zasluge prvega razreda", osebam, ki so prispevale k razvoju Liberlandije ali idejam svobode. Med prejemniki so založnik Steve Forbes, ekonomist Mark Skousen, hrvaški poslanec Ivan Pernar in drugi.

Liberlandska ustava je bila večkrat pripravljena in spremenjena. Osnutek je sestavljen iz štirih poglavij. Vključuje listino o pravicah ter ureja javno upravo, politične institucije, zakonodajno in sodno oblast.

Liberlandije ni diplomatsko priznala nobena članica Združenih narodov. Vendar je Liberlandija vzpostavila odnose s Somalilandom, samooklicano državo, ki je leta 1991 razglasila neodvisnost od Somalije. Liberlandija in Somaliland sta septembra 2017 podpisala memorandum o soglasju, v katerem sta se zavezala, da bosta vzpostavila tesnejše odnose in sodelovala na področju tehnologije, energetike in bančništva.

Predsednik Liberlandije Jedlička in člani začasne vlade Liberlandije redno obiskujejo države po vsem svetu, da bi predstavili Liberlandijo ter spodbudili diplomatske in trgovinske vezi s projektom. Leta 2017 se je Jedlička srečal z ameriškimi senatorji Tedom Cruzom, Random Paulom, Benom Sassejem in demokratskim senatorjem v senci iz Washingtona Paulom Straussom ter več drugimi izvoljenimi predstavniki v ZDA. Februarja 2018 je Jedlička s svojo ekipo iz ZDA odpotoval v Washington, kjer se je srečal s senatorjem Bobom Corkerjem, predsednikom senatnega odbora za zunanje odnose, ter senatorjem Lamarjem Alexandrom.

Liberland je vzpostavil odnose tudi z regijo Savoie (Savoja), ki je bila od 11. stoletja do leta 1860, ko je bila priključena Franciji, neodvisno in samoupravno ozemlje. Danes so Savojci na svojem ozemlju manjšina, francoska vlada pa njihovih zahtev ne upošteva. Liberland je med drugim začel dialog tudi z regijo Bretanja (Bretagne).

5. decembra 2018 sta poslanca Evropskega parlamenta Bill Etheridge in Paul Brothwood v Evropskem parlamentu gostila dogodek za Liberland, na katerem so razpravljali o njeni prihodnosti.

Uradne izjave držav

•  Hrvaška: Hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je omenilo Liberland, vendar ga je javno zavrnilo kot šalo. Hrvaško zunanje ministrstvo je 29. junija 2015 sporočilo, da je status Gornje Sige nedoločen, vendar ni terra nullius in bo po mednarodni arbitraži dodeljen Hrvaški ali Srbiji, ne pa tretji osebi. Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Miro Kovač pa je maja 2016 v pismu ministru za notranje zadeve Vlahu Orepiću Liberland označil za "provokativno idejo, ki je dosegla resne razsežnosti", in da "predstavlja tveganje za Republiko Hrvaško". O Liberlandiji je 17. januarja 2017 v hrvaškem parlamentu (Saboru) razpravljal in razpravljal Ivan Pernar iz stranke Živi Žid. ^{[samopublicirani vir e]}
•  Srbija: Srbsko ministrstvo za zunanje zadeve je izjavilo, da Liberland ne posega v mejo Srbije, projekt pa se šteje za "nepomembno zadevo".
•  Egipt: Egiptovsko ministrstvo za zunanje zadeve je opozorilo na možnost prevar o Liberlandu, namenjenih ljudem, ki iščejo delo v tujini. "Egipčani naj pred potovanjem na delo poiščejo informacije na zunanjem ministrstvu in ne v družbenih medijih."
•  Češka: Češko ministrstvo za zunanje zadeve se je distanciralo od dejavnosti g. Jedličke in izjavilo, da z njimi nima nobene zveze. Ministrstvo je dodalo, da je "gospod Jedlička, tako kot drugi češki državljani, ki bivajo na ozemlju Hrvaške ali Srbije, dolžan spoštovati lokalni pravni red. Češka meni, da so dejavnosti gospoda Jedličke neprimerne in potencialno škodljive." Prek veleposlaništva Češke republike v Zagrebu je opozorila, da "prizadevanja za ustanovitev neke nove 'države' nimajo podlage v mednarodnem pravu" in da so "na ozemlju Hrvaške državljani Češke republike in tudi drugi tujci dolžni spoštovati hrvaški pravni red, vključno z veljavnim režimom na hrvaško-srbski meji. Prehajanje hrvaške meje (tj. zunanje meje Evropske unije) zunaj določenih mejnih prehodov, kot to počnejo potniki v tako imenovano Liberlandijo, je očitna kršitev zakonika."
•  Poljska: 7 poslancev poljskega parlamenta (Sejm) iz Kukiz'15 je 24. julija 2016 v sodelovanju z lokalnimi liberlandskimi aktivisti ministra za zunanje zadeve Witolda Waszczykowskega vprašalo, kdaj bo Poljska priznala Svobodno republiko Liberlandijo kot neodvisno državo. ^[e]Odgovor je bil, da Liberlandija ne izpolnjuje meril za državnost.

Podpora političnih strank

Od leta 2015 je več manjših svobodnjaških strank izrazilo podporo ustanovitvi Liberlandije. To so Kapitalistična stranka na Norveškem, Libertarijanska stranka (Španija), Švicarska stranka neodvisnosti up! (Unabhängigkeitspartei), Liberalna demokratska stranka (Turčija) (LDP), Liberalna stranka Kanade, Liberalna stranka (ZDA) in Liberalna stranka Združenega kraljestva.

Izjave iz drugih projektov mikrokrajev

Nekaj mikronacij je izrazilo podporo zamisli o Liberlandiji.

• Kraljevina Severni Sudan, ki si lasti območje Bir Tawil na meji med Egiptom in Sudanom, je priznala Liberlandijo.
• Kraljevina Enclava, ki si lasti del spornega žepa severno od Liberlandije, je priznala Liberlandijo.
• Kneževina Sealand je izrazila podporo Liberlandiji.

Izjave organizacij

• 16. aprila 2017 je Bitnation napovedal partnerstvo z Liberlandom.
• Liberlandija je 20. aprila 2017 zaprosila za sprejem v UNPO. Prijava je bila uradno predstavljena in zagovarjana mesec dni pozneje v Bruslju v Belgiji. Junija 2017 je bila delegacija Liberlandije povabljena, da spremlja potek 13. generalne skupščine, na kateri so bili izvoljeni predsednik in člani predsedstva. ^{[samopublicirani vir e]}
• Liberlandija je 25. aprila 2018 podpisala dvostranski sporazum o priznanju z IIMSAM, medvladnim opazovalcem pri Ekonomsko-socialnem svetu Združenih narodov.

• Liberalizem
• Libertarianizem
• Anarhokapitalizem