Donava: druga najdaljša reka Evrope, dolžina, plovnost in države

Donava (latinsko ime Hister) je druga najdaljša reka v Evropi (najdaljša je Volga). Je najdaljša reka Evropske unije.

Reka je dolga 2.860 km. Brigach in Breg se združita v Donaueschingenu (v bližini Schwarzwalda) in tvorita Donavo. Donava teče skozi 10 držav ali je del njihove meje: Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Hrvaška, Srbija, Romunija, Bolgarija, Moldavija in Ukrajina. Reka se konča v Črnem morju v delti Donave.

Večja mesta so Ulm, Regensburg v Nemčiji, Linz, Dunaj v Avstriji, Bratislava na Slovaškem, Budimpešta na Madžarskem, Vukovar na Hrvaškem, Novi Sad in Beograd v Srbiji.

Donava je poimenovana v številnih drugih jezikih: Dunav, nemško in Plattdüütsch Donau, grško Dounavis, starogrško Ister, madžarsko Duna, turško Tuna, latinsko Danuvius ali Danubius, romunsko Dunăre, hrvaško Dunav, srbsko Дунав, slovaško Dunaj, ukrajinsko Dunay.

Donava je pomembna vodna pot. Oceanske ladje lahko plujejo do Brăile v Romuniji. Rečne ladje lahko plujejo do Kehlheima na Bavarskem. Manjše ladje lahko plujejo do Ulma.

Na Donavi so zgrajene tri umetne vodne poti:

• Main–Donau Kanal (Rhein–Main–Donau‑Kanal) – povezava med Donavo in Renom preko reke Main; omogoča trajno plovno pot med Črnim in Severnim morjem in je pomembna za tovorni promet ter povezavo notranjih evropskih pristanišč.
• Danube–Black Sea Canal (Canalul Dunăre–Marea Neagră) – romunski kanal, ki krajša pot do Črnega morja in izboljšuje plovnost v smeri pristanišč, kot je Constanța; igra pomembno vlogo pri prometu in industriji v regiji.
• Danube–Tisa–Danube kanal (DTD) – večji kanalni sistem v pokrajini Vojvodina (Srbija) za namakanje, odvodnjavanje, regulacijo vodostaja in lokalno plovbo; pomaga tudi pri upravljanju poplav in kmetijstvu.

Statistika in geografski podatki

Donava ima porečje z velikostjo približno 817.000 km², kar jo uvršča med največja evropska porečja. Povprečni odtok pri ustju znaša približno 6.450 m³/s (vrednosti se spreminjajo glede na merilna mesta in sezono). Donava preide skozi različna podnebja in pokrajine — od gozdnatih hribov Schwarzwalda, skozi alpski predalčni rob, panonske ravnice do široke delte ob Črnem morju.

Glavne pritoke

Donava prejme številne pritoke, med najpomembnejšimi so Inn, Morava, Drava, Mura, Sava, Tisa (Tisza), Prut in Siret. Te pritoke prinašajo vodo, usedline in oblikujejo poplavne ravnice, ob katerih so razvite velike kmetijske površine in mesta.

Hidroelektrarne in regulacija reke

Na Donavi so v 20. stoletju zgrajene velike hidroelektrarne in jezovi za proizvodnjo električne energije, regulacijo rečnega režima in za plovbo. Med najbolj znanimi so jezovi in elektrarne v območju "Iron Gates" na meji med Srbijo in Romunijo (Jez Železna vrata), ki predstavljajo eno največjih skupinskih hidroelektrarn na reki. V zadnjih desetletjih je urejanje reke vplivalo na naravne procese, zlasti migracijo rib in dinamiko sedimenti.

Delte in zaščitena območja

Donavska delta, ki se razprostira v Romuniji in deloma v Ukrajini, je največja primerna delta v Evropi (približno 4.100 km²) in pomembno mokrišče za ptice, ribe in redke rastlinske vrste. Delto je delno zaščitena kot UNESCO rezervat biosfere in ima visoko biotsko raznovrstnost. Kanali in umetne spremembe so sicer vplivali na tok in ekologijo območja.

Plovnost, promet in gospodarski pomen

Donava je ena glavnih prometnic za prevoz tovora po notranjosti Evrope. Omogoča cenovno učinkovit transport težkih in obsežnih tovorov (gradbeni materiali, nafta, žita ipd.). Povezave s kanali omogočajo dostop do pristanišč na Severnem morju in do notranjosti Evrope. Ob reki deluje tudi več pristanišč, industrijskih con in terminalov.

Okoljski izzivi

Donava se sooča z različnimi okoljskimi problemi: onesnaženje iz industrije in kmetijstva, posegi v rečni tok (jezovi, kanali), izguba poplavnih habitatov in invazivne tujerodne vrste. Mednarodno sodelovanje držav porečja, strokovnih organizacij in Evropske unije je usmerjeno v varstvo voda, izboljšanje kakovosti in trajnostno rabo rečnih virov (npr. Konvencija o varstvu reke Donave in različni projekti za obnovo naravnih habitatov).

Kulturni in zgodovinski pomen

Donava ima bogato zgodovino: ob njej so se razvijale stare civilizacije, rimske ceste in utrdbe, trgovske poti in mesta. Reka je v literaturi, glasbi in ljudskem izročilu prisotna kot simbol meja in povezovanja med vzhodom in zahodom Evrope. Danes je tudi pomembna turistična destinacija za križarjenja, kolesarjenje ob reki in obisk naravnih rezervatov ter zgodovinskih mest.

Donava torej ni le pomembna geografska značilnost Evrope, ampak tudi ključna gospodarska, ekološka in kulturna žila, ki povezuje številne države in regije ter zahteva mednarodno sodelovanje pri njenem varovanju in upravljanju.

Vprašanja in odgovori

V: Katera je druga najdaljša reka v Evropi?

V: Kako dolga je Donava?

V: Kje se Donava začne in konča?

V: Skozi katere države teče ali je del njihove meje?

V: Katera večja mesta ležijo na njenih bregovih?

V: Ali so na njej zgrajene kakšne umetne vodne poti?

Išči po črki