Demografija Azerbajdžana: prebivalstvo, etničnost, izobrazba in veroizpoved

Pregled demografije Azerbajdžana: podrobni podatki o prebivalstvu, etničnih skupinah, izobrazbi, zdravju in veroizpovedi — analiza trendov, statistike in družbenih vplivov.

Avtor: Leandro Alegsa

Demografija Azerbajdžana obravnava demografijo (statistične informacije in študije o prebivalstvu in ljudeh) prebivalstva Azerbajdžana, vključno z gostoto prebivalstva, etnično pripadnostjo, stopnjo izobrazbe, zdravjem prebivalstva, gospodarskim statusom, verskim prepričanjem in drugimi vidiki prebivalstva.

Velikost prebivalstva in rast

Azerbajdžan ima po ocenah v zadnjih letih okoli 10 milijonov prebivalcev (spreminja se glede na letna ocenjevanja). Rast prebivalstva je v zadnjih desetletjih prešla skozi nihanja, ki so posledica sprememb v rodnosti, umrljivosti in migracijskih gibanj. Država beleži postopno urbanizacijo in preseljevanje iz podeželja v mesta.

Urbanizacija in regionalna razporeditev

Večina prebivalcev živi v urbanih območjih. Prestolnica Baku je največje urbano središče, kjer živi velik delež prebivalstva države. Poleg Bakua so pomembna mesta še Gəncə, Sumqayıt, Mingəçevir in druge regijske prestolnice. Gostota prebivalstva je največja ob obali Kaspijskega morja in v nekaterih ravnicah, medtem ko so gorska območja redkeje poseljena.

Struktura starosti, rodnost in smrtnost

Azerbajdžan ima relativno mlado prebivalstvo v primerjavi z zahodnimi državami, a demografske projekcije kažejo na postopno staranje v prihodnjih desetletjih. Stopnja rodnosti se je v primerjavi z obdobjem pred neodvisnostjo zmanjšala, čeprav rodnost še vedno vpliva na naravno rast prebivalstva. Življenjska doba se je v zadnjih letih izboljšala; zdravstveni kazalniki kažejo napredek, vendar obstajajo razlike med regijami.

Etnična sestava in jeziki

Glavna etnična skupina so Azeri (Azerbajdžanci), ki predstavljajo jasno večino prebivalstva. Prisotne so tudi manjše etnične skupine, kot so Lezgini, Talyši, Rusi, Avari in druge. V preteklosti so v nekaterih regijah živeli tudi Armenci, vendar so demografske spremembe, povezane s konflikti in migracijami, vplivale na število in razporeditev etničnih skupin. Uradni jezik je azerbajdžanščina; ruski ima še vedno vlogo v administraciji, izobraževanju in medijih, zlasti med starejšimi generacijami in v mestnih središčih. Poleg tega se govorijo številni manjšinski jeziki.

Izobrazba in pismenost

Azerbajdžan ima visoko stopnjo pismenosti; pismenost odraslih je zelo blizu 100 %. Izobraževalni sistem vključuje obvezno osnovno izobraževanje, srednje šole in univerze ter strokovne šole. V mestih je dostop do visokošolskega izobraževanja bistveno večji kot na podeželju. V zadnjih letih potekajo reforme za izboljšanje kakovosti izobraževanja in povečanje povezav med izobraževalnimi institucijami in trgom dela.

Zdravstveno stanje in dostop do storitev

Zdravstveni kazalniki so se izboljšali, vključno z zmanjšanjem dojenjske smrtnosti in podaljšanjem življenjske dobe, vendar so izzivi še vedno prisotni, zlasti glede neenakosti v dostopu do zdravstvenih storitev med urbanimi in ruralnimi območji. Državne zdravstvene službe so dopolnjene z zasebnim sektorjem, pri čemer se vlaganja v zdravstveno infrastrukturo počasi povečuje.

Verska pripadnost

Večina prebivalcev je muslimanske veroizpovedi; v državi prevladujejo šiitske skupnosti, prisotni so tudi suniti. Poleg muslimanov obstajajo manjše verske skupnosti, med njimi pravoslavni kristjani (predvsem ruske skupnosti), judovske in druge verske manjšine. Azerbajdžan je uradno sekularna država, kar pomeni ločitev verskih institucij od državnih organov.

Migracije, notranja razselitev in izseljevanje

Azerbajdžan je bil v preteklosti prizadet z notranjo razselitvijo zaradi konfliktov v regiji, kar je ustvarilo znaten delež notranje razseljenih oseb. Poleg tega država izkuša ekonomskomidig migracije: nekateri državljani delajo v tujini (npr. v Rusiji, Turčiji in drugih državah), medtem ko priseljevanje prinaša delovno silo in vpliva na demografsko sliko. Migracijski tokovi so pomemben dejavnik pri spremembah prebivalstva in delovne sile.

Gospodarski in socialni dejavniki

Gospodarski razvoj, priložnosti za zaposlitev in raven socialnih storitev neposredno vplivajo na demografske vzorce. Urbanizacija, izboljšan dostop do izobrazbe in zdravstvenih storitev ter ekonomske reforme so prispevali k spremembam v vedenju družin, kot so manjše povprečne družine in kasnejše starševstvo. Hkrati obstajajo regionalne razlike v dohodkih, zaposlovanju in življenjskem standardu.

Trendi in projekcije

Glavni demografski trendi vključujejo nadaljevanje urbanizacije, postopno staranje prebivalstva in vpliv migracij na skupno število prebivalcev. Projekcije za prihodnja desetletja temeljijo na različnih scenarijih rodnosti, smrtnosti in migracij, pri čemer bodo politični dogodki, gospodarski razvoj in socialne politike pomembno oblikovali izid.

Viri podatkov in zanesljivost

Osnovni viri demografskih podatkov vključujejo nacionalne popise, registrske statistike in mednarodne organizacije (kot so Združeni narodi, Svetovna banka in druge). Pri interpretaciji podatkov je treba upoštevati metodološke razlike med viri in vpliv politik, konfliktov ter sprememb v upravnih mejah na primerljivost številk skozi čas.

Zaključek: Demografija Azerbajdžana je rezultat medsebojnega delovanja zgodovinskih dogodkov, gospodarskih razmer, migracij in socialnih sprememb. Razumevanje teh dejavnikov je ključno za načrtovanje politik na področju izobraževanja, zdravja, zaposlovanja in socialnega varstva ter za odziv na prihodnje demografske izzive.

Azerbajdžan: celotno prebivalstvo in podeželsko prebivalstvo 1958-2006 (v milijonih). Statistični odbor Azerbajdžana.Zoom
Azerbajdžan: celotno prebivalstvo in podeželsko prebivalstvo 1958-2006 (v milijonih). Statistični odbor Azerbajdžana.

Življenjska statistika

Povprečno število prebivalcev (x 1000)

Živa rojstva

Smrtni primeri

Naravne spremembe

Groba stopnja rodnosti (na 1000 prebivalcev)

Skupna stopnja umrljivosti (na 1000 prebivalcev)

Naravne spremembe (na 1000)

Skupna stopnja rodnosti

1960

3 895

165 849

25 918

139 931

42.6

6.7

35.9

1961

4 026

170 504

27 295

143 209

42.4

6.8

35.6

1962

4 163

168 341

30 901

137 440

40.4

7.4

33.0

1963

4 303

175 033

30 230

144 803

40.7

7.0

33.7

1964

4 441

176 546

31 841

144 705

39.8

7.2

32.6

1965

4 575

167 429

29 095

138 334

36.6

6.4

30.2

1966

4 703

166 545

31 657

134 888

35.4

6.7

28.7

1967

4 826

157 270

32 338

124 932

32.6

6.7

25.9

1968

4 945

158 962

32 950

126 012

32.1

6.7

25.4

1969

5 060

148 078

35 428

112 650

29.3

7.0

22.3

1970

5 172

150 976

34 506

116 470

29.2

6.7

22.5

1971

5 281

146 261

34 236

112 025

27.7

6.5

21.2

1972

5 387

137 752

35 658

102 094

25.6

6.6

19.0

1973

5 491

138 569

34 770

103 799

25.2

6.3

18.9

1974

5 591

139 084

36 082

103 002

24.9

6.5

18.4

1975

5 689

141 857

39 291

102 566

24.9

6.9

18.0

1976

5 784

147 199

38 029

109 170

25.4

6.6

18.8

1977

5 878

146 822

39 035

107 787

25.0

6.6

18.4

1978

5 970

148 812

39 936

108 876

24.9

6.7

18.2

1979

6 028

153 080

43 022

110 058

25.4

7.1

18.3

1980

6 161

154 974

43 064

111 910

25.2

7.0

18.2

1981

6 260

164 577

42 898

121 679

26.3

6.9

19.4

1982

6 351

160 425

42 376

118 049

25.3

6.7

18.6

1983

6 453

168 644

42 944

125 700

26.1

6.7

19.5

1984

6 560

174 437

44 845

129 592

26.6

6.8

19.8

1985

6 661

177 657

45 179

132 478

26.7

6.8

19.9

1986

6 760

186 609

45 344

141 265

27.6

6.7

20.9

1987

6 866

184 585

45 744

138 841

26.9

6.7

20.2

1988

6 980

184 350

47 485

136 865

26.4

6.8

19.6

1989

7 085

181 631

44 016

137 615

25.6

6.2

19.4

1990

7 153

182 989

42 819

140 170

25.6

6.0

19.6

2.77

1991

7 271

190 353

44 659

145 694

26.2

6.1

20.0

1992

7 382

181 361

51 258

130 103

24.6

6.9

17.6

1993

7 495

174 618

52 809

121 809

23.3

7.0

16.3

1994

7 597

159 761

54 921

104 840

21.0

7.2

13.8

1995

7 685

143 315

50 828

92 487

18.6

6.6

12.0

2.29

1996

7 763

129 247

48 242

81 005

16.6

6.2

10.4

2.10

1997

7 838

132 052

46 962

85 090

16.8

6.0

10.9

2.10

1998

7 915

123 996

46 299

77 697

15.7

5.8

9.8

2.00

1999

7 985

117 539

46 295

71 244

14.7

5.8

8.9

2.00

2000

8 074

116 994

46 701

70 293

14.5

5.8

8.7

1.99

2001

8 153

110 356

45 284

65 072

13.5

5.6

8.0

1.83

2002

8 230

110 715

46 522

64 193

13.4

5.6

7.8

1.84

2003

8 309

113 467

49 001

64 466

13.7

5.9

7.8

1.91

2004

8 398

131 609

49 568

82 041

15.7

5.9

9.8

2.10

2005

8 500

141 901

51 962

89 939

16.7

6.1

10.6

2.33

2006

8 610

148 946

52 248

96 698

17.3

6.1

11.2

2.33

2007

8 723

151 963

53 655

98 308

17.4

6.2

11.3

2.33

2008

8 839

152 086

52 710

99 376

17.2

6.0

11.3

2.25

2009

8 947

152 139

52 514

99 625

17.0

5.9

11.1

2.26

2010

9 054

165 643

53 580

112 063

18.3

5.9

12.4

2.27

2011

9 173

176 072

53 762

122 310

19.2

5.9

13.3

2.38

2012

9 296

174 469

55 017

119 452

18.8

5.9

12.9

Etnične skupine

Prebivalstvo Azerbajdžana po etničnih skupinah 1926-2009

Etnična skupina

Popis prebivalstva 1926 1

Popis prebivalstva 1939 2

Popis prebivalstva 1959 3

Popis prebivalstva 1970 4

Popis prebivalstva 1979 5

Popis prebivalstva 1989 6

Popisi 1999 6

Popis prebivalstva 2009

 

Številka

%

Številka

%

Številka

%

Številka

%

Številka

%

Številka

%

Številka

%

Številka

%

 

Azerbajdžanci

1,437,977

62.1

1,870,471

58.4

2,494,381

67.5

3,776,778

73.8

4,708,832

78.1

5,804,980

82.7

7,205,464

90.6

8,172,800

91.6

 

Lezgins

37,263

1.6

111,666

3.5

98,211

2.7

137,250

2.7

158,057

2.6

171,395

2.4

178,021

2.2

180,300

2.02

 

Armenci

282,004

12.2

388,025

12.1

442,089

12.0

483,520

9.4

475,486

7.9

390,505

5.6

120,7458

1.5

120,3008

1.35

 

Rusi

220,545

9.5

528,318

16.5

501,282

13.6

510,059

10.0

475,255

7.9

392,304

5.6

141,687

1.8

119,300

1.35

 

Talysh

77,323

3.3

87,510

2.7

85

0.0

21,169

0.3

76,841

1.0

112,000

1.26

 

Avars

19,104

0.8

15,740

0.5

17,254

0.5

30,735

0.6

35,991

0.6

44,072

0.6

50,871

0.6

49,800

0.56

 

Turki

95

0.0

600

0.0

202

0.0

8,491

0.2

7,926

0.1

17,705

0.3

43,454

0.5

38,000

0,43

 

Tatari

9,948

0.4

27,591

0.9

29,370

0.8

31,353

0.6

31,204

0.5

28,019

0.4

30,011

0.4

25,900

0,29

 

Tat

28,443

1.2

2,289

0.1

5,887

0.2

7,769

0.2

8,848

0.1

10,239

0.1

10,922

0.1

25,200

0.28

 

Ukrajinci

18,241

0.8

23,643

0.7

25,778

0.7

29,160

0.6

26,402

0.4

32,345

0.5

28,984

0.4

21,500

0,24

 

Tsakhurs

15,552

0.7

6,464

0.2

2,876

0.1

6,208

0.1

8,546

0.1

13,318

0.2

15,877

0.2

12,300

0.14

 

Udins

2,445

0.1

3,202

0.1

5,492

0.1

5,841

0.1

6,125

0.1

4,152

0.1

3,800

0.04

 

Gruzijci

9,500

0.4

10,196

0.3

9,526

0.3

13,595

0.3

11,412

0.2

14,197

0.2

14,877

0.2

9,900

0.11

 

Judje

20,578

0.9

41,245

1.3

40,198

1.1

48,652

1.0

35,487

0.6

30,792

0.4

8,916

0.1

9,100

0.1

 

Kurdi

41,193 7

1.8

6,005

0.2

1,487

0.0

5,488

0.1

5,676

0.1

12,226

0.2

13,075

0.2

6,100

0.07

 

Drugo

94,360

4.1

85,387

2.7

25,889

0.7

22,531

0.4

31,552

0.5

31,787

0.5

9,541

0.1

9,500

0.11

 

Skupaj

2,314,571

3,205,150

3,697,717

5,117,081

6,026,515

7,021,178

7,953,438

8,922,400

 

1 Vir: [1]. 2 Vir: M. K: [2]. 3 Vir: [2]: [3]. 4 Vir: [[[]]: [4]. 5 Vir: [4]: [5]. 6 Vir: [5]: [6]. 7 Skoraj vsi Kurdi so živeli v Kurdistanu Uyezd, na ozemlju med Armenijo in Gorsko Karabahijo. Konec tridesetih let 20. stoletja so sovjetske oblasti večino kurdskega prebivalstva Azerbajdžana izgnale v Kazahstan. 8 Skoraj vsi Armenci od začetka devetdesetih let 20. stoletja živijo v separatistični regiji Gorski Karabah.

 

Jeziki

Azerbajdžanci 92,3 %, Lezgi 2,2 %, Rusi 1,8 %, drugi 3,3 %, brez podatkov 1 % (popis 1999)

Demografska statistika

Starostna struktura

0-14 let: 22,3 %.

15-64 let: 71.9%

65 let in več: (2012): 5,8 % (ocena iz leta 2012)

Srednja starost

Skupaj: 28,2 leta

Moški: 26,6 let

Ženske: 30 let (ocena iz leta 2009)

Urbanizacija

Mestno prebivalstvo: 52 % celotnega prebivalstva (2008)

Stopnja urbanizacije: 1 % letne stopnje sprememb (2005-2010).

Razmerje med spoloma

Ob rojstvu: 1,13 moških/žensk

Mlajši od 15 let: 1,12 moškega(-ov)/ženske

15-64 let: 0,96 moškega(-ov)/ženske

65 let in več: 0,58 moškega(-ov)/ženske

Skupno število prebivalcev: 0,97 moških/žensk (ocena iz leta 2009)

Stopnja umrljivosti dojenčkov

Skupaj: 10,6 smrti/1.000 živorojenih otrok

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu

Skupno število prebivalcev: 66,66 let

Primerjava države s svetom: 158

Moški: 62,53 let

Ženske: 71,34 let (2009)

Skupna stopnja rodnosti

2,04 rojenih otrok na žensko (ocena iz leta 2009)

1,92 rojenih otrok na žensko (ocena iz leta 2012)

Primerjava države s svetom: 135

HIV/AIDS

Stopnja razširjenosti pri odraslih: manj kot 0,2 % (ocena iz leta 2007)

Primerjava države s svetom: 92

Število oseb, ki živijo s HIV/aidsom: 7.800 (ocena iz leta 2007)

Primerjava države s svetom: 113

Število smrtnih žrtev: manj kot 100 (ocena iz leta 2007)

Primerjava države s svetom: 127

Državljanstvo

Samostalnik: azerbajdžanski(i)

Pridevnik: Azerbajdžan

Religije

  • Islam 96%
    • Šiiti 85%
    • Suniti 15%
  • Krščanstvo 3%
    • Ruska pravoslavna cerkev 2,5 %
    • Gruzijska pravoslavna cerkev 0,18 %
  • Judovstvo (vključno z gorskimi Judi) 0,11%

Opomba: V Azerbajdžanu je versko prepričanje samo po imenu; odstotki dejansko prakticirajočih vernikov so veliko nižji.

Pismenost

Opredelitev: starejši od 15 let znajo brati in pisati

Skupno število prebivalcev: 98,8 %.

Moški: 99,5 %

Ženske: 98,2 % (ocena iz leta 2003)

Odhodki za izobraževanje

2,1 % celotnega BDP

Primerjava države s svetom: 162

Vprašanja in odgovori

V: O čem je knjiga Demografija Azerbajdžana?


O: Demografija Azerbajdžana se nanaša na statistične informacije in študije o prebivalstvu in ljudeh Azerbajdžana, vključno z gostoto prebivalstva, etnično pripadnostjo, stopnjo izobrazbe, zdravjem prebivalstva, gospodarskim stanjem, verskim prepričanjem in drugimi vidiki.

V: Kakšne informacije zagotavlja?


O: Demografija Azerbajdžana zagotavlja informacije, kot so gostota prebivalstva, etnična pripadnost, stopnja izobrazbe, zdravje prebivalstva, gospodarski status, verska prepričanja in drugi vidiki.

V: Koliko ljudi živi v Azerbajdžanu?


O: Po oceni Oddelka Združenih narodov za prebivalstvo (UNPD) iz leta 2020 v Azerbajdžanu živi približno 10 milijonov ljudi.

V: Kakšna je etnična sestava Azerbajdžana?


O: Večinska etnična skupina v Azerbajdžanu so Azerbajdžanci, ki predstavljajo 91 % celotnega prebivalstva. Druge etnične skupine so Lezginci (2 %), Rusi (1 %) in Armenci (1 %).

V: Kakšna je stopnja pismenosti v Azerbajdžanu?


O: Glede na poročilo Unescovega statističnega inštituta (UIS) iz leta 2019 je v Azerbajdžanu pismenih 99 % odraslih, starih 15 let ali več.

V: Katero veroizpoved prakticira večina ljudi v Azerbajdžanu?


O: Po podatkih popisa iz leta 2011, ki ga je opravil Državni odbor za verske skupnosti, islam prakticira 93 % azerbajdžanskih državljanov. Krščanstvo izpoveduje 2 % ljudi, druge religije pa predstavljajo 5 %.

V: Kako se je pričakovana življenjska doba v Azerbajdžanu spreminjala skozi čas?


O: Po podatkih Svetovne banke iz obdobja 1960-2020 se je pričakovana življenjska doba ob rojstvu sčasoma znatno povečala, in sicer s 53 let na 75 let za oba spola skupaj.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3