Azerbajdžanci: etnična skupina, jezik in zgodovina v Azerbajdžanu in Iranu

Azerbajdžanci (pogosto imenovani tudi Azeri) so turška etnična skupina, ki živi predvsem v severozahodnem Iranu in v Republiki Azerbajdžan. Manjše skupnosti živejo tudi v Gruziji, Rusiji (Dagestan), Turčiji in nekdanji Armeniji. Večina Azerbajdžancev je pripadnikov šiitskega islama, čeprav obstajajo tudi sunitske in sekularne skupine ter verske manjšine.

Izvor in zgodovina

Azerbajdžanci izvirajo iz kompleksnega prepleta turških, iranskih in kavkaških vplivov. V zgodovini so območja, kjer živijo, predstavljala stičišče plemenskih turških selitev, perzijskih imperijev in lokalnih kavkaških kultur. V zgodnjem novem veku so bila ta područja del različnih perskih dinastij in pozneje pod vplivom Ruskega imperija.

Po Kavkazu in perzijsko-ruskih spopadih v 19. stoletju — zlasti po rusko-perzijskih vojnah 1804–1813 in 1826–1828 (ter podpisu mirovnih pogodb Gulistan in Turkmenčaj) — so bila ozemlja, ki so bila prej pod nadzorom iranske dinastije Kadžar, podeljena Ruskemu cesarstvu, kar je v veliki meri sovpadalo s sodobnim ozemljem Republike Azerbajdžan. Preostali del iranskih ozemelj, kjer so Azerbajdžanci še naprej večinski prebivalci, danes pogosto imenujemo iranski Azerbajdžan. Čeprav gre za eno etnično skupino, so zaradi skoraj dveh stoletij različnega političnega, socialnega in kulturnega razvoja oblikovale opazne razlike med severnimi (republika) in južnimi (iranškimi) Azerbajdžanci.

Jezik

Azerbajdžanski jezik spada v oghuško (zahodno) skupino turških jezikov. Jezikovna podobnost omogoča delno ali dobro vzajemno razumljivost z nekaterimi sorodnimi jeziki, zlasti z turkmenščino, turščino, gagauzščino in narečji iraških turkmenov. Obstajajo različna narečja in dialekti; glavni delitev običajno poteka med severnim (Republika Azerbajdžan) in južnim (iranski) zvočnim standardom.

V zadnjih stoletjih je bila na jezik močan vpliv perzijskega in rusko/sovjetskega besedišča, zato se v južnih in severnih variantah pojavljajo različne izposojene besede. Prav tako se razlikujejo pisave: v iranski praksi se za zapis uporablja arabsko-perzijska pisava, v Republiki Azerbajdžan pa se je v 20. stoletju jezik prešel iz arabske v latinico, nato v cirilico med sovjetskim obdobjem in spet v latinico po osamosvojitvi (1991).

Demografija in geografska razširjenost

Republika Azerbajdžan: večina prebivalstva so Azerbajdžanci (v različnih ocenah okoli 80–95 % prebivalcev države, odvisno od metodologije štetja).
Iran: število Azerbajdžancev v Iranu je predmet različnih ocen; pogosto se navaja okvirno med nekaj milijoni do približno 15–20 milijoni, odvisno od vira. Iran ima veliko avtonomno kulturno in jezikovno skupnost v provinci, ki ji pogosto rečemo iranski Azerbajdžan.
Druge države: manjše diasporne skupnosti so v Rusiji, Gruziji, Turčiji, Iraku in nekaterih drugih državah.

Kultura, običaji in identiteta

Kulturna dediščina Azerbajdžancev vključuje bogato pesniško in glasbeno tradicijo (mugham, ashik ali pevci-istrivarji), obrt (predvsem tkanje preprog), kulinariko (plov, dolma, kebabi) in praznovanja, kot je Nowruz (iranovo leto). Literarna dejavnost v azerbajdžanskem jeziku se je intenzivno razvijala v 19. in 20. stoletju, hkrati pa ima regija dolg stik s perzijsko literarno tradicijo.

Identiteta Azerbajdžancev je hkrati etnična in jezikovna; politični in zgodovinski dogodki (vključno z nastankom sovjetske republike, iransko modernizacijo in konflikti v regiji) so vplivali na oblikovanje sodobnih pogledov, narodnih gibanj in kulturnih politik.

Razlike med severnimi in južnimi Azerbajdžanci

Glavne razlike izhajajo iz stoletij ločenega političnega in družbenega razvoja: severni Azerbajdžanci so bili dolgo pod ruskim in kasneje sovjetskim vplivom, kar je vplivalo na administrativne, izobraževalne in jezikovne spremembe; južni Azerbajdžanci so del iranskega državnega in kulturnega prostora, z močnim vplivom perzijskega jezika in perzijske kulture. Te razlike se kažejo v dialektih, pisavi, leksičnih izposojah, izobraževalnih sistemih in včasih tudi v političnih pogledih.

Čeprav obstajajo razlike, si skupina deli skupne jezikovne, kulturne in zgodovinske korenine, ki jih povezujejo kot enotno etnično skupnost čez državno mejo.

Opomba: Demografske ocene se razlikujejo glede na vire in politične kontekste, zato so navedene številke okvirne. Za poglobljene podatke glede prebivalstva in porazdelitve je koristno preveriti najnovejše statistične podatke in raziskave.

Sorodne strani

Iranski Azerbajdžanci

Vprašanja in odgovori

V: Kdo so Azerbajdžanci?

O: Azerbajdžanci so turški narod, ki živi predvsem v Republiki Azerbajdžan in iranskem Azerbajdžanu ter v Gruziji, Rusiji (Dagestan), Turčiji in nekdanji Armeniji.

V: Kako je nastalo sedanje ozemlje Republike Azerbajdžan?

O: Po rusko-perzijski vojni (1804-1813) in rusko-perzijski vojni (1826-1828) so bile dežele iranske dinastije Kadžar na Kavkazu podeljene Ruskemu cesarstvu, kar sestavlja sedanje ozemlje Republike Azerbajdžan. Zemljišča, ki jih je Iran obdržal, so zdaj znana kot iranski Azerbajdžan.

V: Ali Azerbajdžanci na obeh straneh mednarodne meje veljajo za eno etnično skupino?

O: Da, čeprav živijo na dveh straneh mednarodne meje, Azerbajdžanci veljajo za eno etnično skupino.

V: Kateri jezik združuje Azerbajdžance?

O: Azerbajdžanski jezik jih združuje in je vzajemno razumljiv s turkmenščino, kajkavščino, gagauzščino, turščino in narečji, ki jih govorijo iraški Turkmeni. Vsi ti jeziki spadajo v oghuzsko ali zahodno skupino turških jezikov.

V: Katero veroizpoved izpoveduje večina Azerbajdžancev?

O: Večina Azerbajdžancev izpoveduje šiitski islam.

V: Ali je med Azerbajdžanci kakšna razlika med severnjaki in južnjaki?

O: Da, zaradi skoraj dve stoletji trajajočega ločenega družbenega razvoja med iranskimi Azerbajdžanci in Azerbajdžanci pod ruskim/sovjetskim vplivom je med Azerbajdžanci nekaj razlik med severnjaki in južnjaki.