Kavkaz: meja Evrope in Azije — geografska in zgodovinska regija

Kavkaz: geografska in zgodovinska prelomnica med Evropo in Azijo — od gorovij Elbrus do kulturnih stičišč, zgodbe meja, narodov in naravnih lepot.

Kavkaz ali Kavkaz je regija v Evraziji, ki na jugu meji na Iran, na jugozahodu na Turčijo, na zahodu na Črno morje, na vzhodu na Kaspijsko morje in na severu na Rusijo. Perzijsko ime za to regijo je Qafqâz. Kavkaz vključuje Kavkaško gorovje in okoliške nižine.

Kavkaško gorovje je splošno znano kot črta med Azijo in Evropo, dežele na Kavkazu pa se različno uvrščajo na eno ali obe celini. Severni del Kavkaza je znan kot Ciskavkaz, južni del pa kot Zakavkazje. Najvišji vrh Kavkaza je gora Elbrus (5642 m), ki v zahodnem Ciskavkazu v Rusiji na splošno velja za najvišjo točko v Evropi.

Geografija

Kavkaz obsega raznolik relief: od visokih, pogosto snegom pokritih gorskih masivov do širokih nižin ob Črnem in Kaspijskem morju. Glavno gorovje poteka zahod–vzhod in ustvarja naravno ločnico med Severnim in Južnim Kavkazom. Pomembne reke so Kura in Araks (Aras), ki odvajata vodo iz južnih pobočij proti Kaspijskemu morju. Nižine na severu (Kuban, Terek) so bolj stepne in gozdnate, ob južni strani so submediteranske in subtropske nižine s vinogradi, čajevci in sadovnjaki.

Politična in etnična razdelitev

Kavkaz je razdeljen med več držav in administrativnih enot. V Severnem Kavkazu prevladuje ruska oblast z več republikami (npr. Dagestan, Čečenija, Ingušija, Severna Osetija–Alanija, Kabardino‑Balkarija, Karadajsko‑Čerkeška), medtem ko Zakavkazje obsega suverene države Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo. Meje z Turčijo in Iran so zgodovinsko pomembne in so vplivale na etnično sestavo obmejnih območij.

Regija slovi po izjemni etnični in jezikovni raznolikosti: govorijo se jeziki iz več jezikovnih družin — kartvelske (npr. gruzijski), indoevropske (npr. armenski), turške (npr. azerbajdžanski) in več severnokavkaških skupin (nakh‑dagestanski, črnomorski sistemi). Ruski je pogosto jezik medetničnega sporazumevanja.

Zgodovina

Kavkaz ima dolgo zgodovino naseljenosti in izmenjav med velikimi imperiji. V antiki in srednjem veku so na tem območju obstajala številna kraljestva in kneževine, ob njem pa so se merili vplivi Perzijcev, Bizantincev, Arabcev, Seljuki in Osmanskega imperija. V 19. stoletju se je območje postopoma podredilo rastočemu Ruskemu imperiju, v 20. stoletju pa je postalo del Sovjetske zveze, kar je močno vplivalo na politično ureditev in meje.

Po razpadu Sovjetske zveze so se pojavili številni konflikti in nesoglasja: dolgoletni spori med Armenijo in Azerbajdžanom (vključno z obstreljevanji in vojno okoli Nagorno‑Karabaha), vojne v Čečeniji v 1990‑ih in zgodnjih 2000‑ih ter vojaški spopad med Rusijo in Gruzijo leta 2008, ki je privedel do de facto ločenih območij Abhazije in Južne Osetije. Mnoga območja ostajajo politično negotova ali »zamrznjena« konflikta.

Kultura, jeziki in veroizpovedi

Kavkaz je kulturno bogat in raznolik. Domujejo številne verske skupnosti: pravoslavni kristjani (zlasti v Gruziji in ruski Severni Osetiji), armenska apostolska cerkev, sunitski in šiitski muslimani (v različnih delih regije), pa tudi manjše skupine judaizma, krščanskih manjšin in tradicionalnih verovanj. Kulturne tradicije vključujejo bogato folkloro, glasbo, ples, obrt ter kulinariko z izrazitimi lokalnimi posebnostmi.

Gospodarstvo in promet

Gospodarstvo je raznoliko: obalna območja in nižine podpirajo kmetijstvo (vino, sadjarstvo, čaj, zelenjava), v gorah pa je znano pašništvo, gozdarstvo in rudarstvo. Območje ob Kaspijskem morju in zahodna Zakavkazja imata pomembne naftne in plinske vire, kar je vplivalo na razvoj cevovodov in mednarodnih energetskih projektov. Turizem (gorski turizem, smučanje, zdravilišča) je pomembna dejavnost v številnih regijah — gora Elbrus privablja alpiniste z vsega sveta.

Okolje in naravni viri

Kavkaz je biotsko raznolika regija z mnogimi endemičnimi vrstami rastlin in živali ter različnimi habitati: alpske travnike, gore, gozdove, obmorske ravnice in polpuščavska območja ob Kaspijskem morju. Hkrati so ekosistemi ogroženi zaradi odsekov poseka gozdov, pretiranega pašenja, urbanizacije, onesnaženja in učinkov klimatskih sprememb. V regiji obstajajo narodni parki in rezervati, ki poskušajo ohraniti biotsko pestrost in gorske ekosisteme.

Meja med Evropo in Azijo

Kavkaško gorovje pogosto označujejo kot geografsko mejo med Azijo in Evropo, vendar je delitev odvisna od zgodovinskih in kulturnih definicij. Nekateri kartografi in zgodovinarji štejejo celotno regijo za del Evrope, drugi pa le severne dele ali pa razdelitev sploh ne postavljajo strogo glede na gorovje. Zaradi te neenotnosti Kavkaz pogosto umeščajo h končni meji, kjer se prepletata evropski in azijski vpliv.

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahaja Kavkaz?

V: Kako je perzijsko ime za regijo Kavkaz?

V: Kaj vključuje Kavkaz?

V: Kako je znano kavkaško gorovje?

V: Kako so pokrajine na Kavkazu povezane s celinami?

V: Kako se imenujeta severni in južni del Kavkaza?

V: Kateri je najvišji vrh Kavkaza?

Išči po črki