Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Naso, v angleško govorečem svetu bolj znan kot Ovidij, je bil starorimski pesnik. Rodil se je 20. marca 43 pr. n. št. v Sulmoni, takrat imenovani Sulmo. Ljudje danes ne vedo, kdaj je umrl. Verjetno je bilo to leta 17 ali 18 našega štetja. Umrl je v Tomisu, ki je današnja Constanţa v Romuniji.
Skupaj z Vergilijem in Horacijem velja za enega od treh velikih pesnikov latinske književnosti. Ovidij je običajno pisal v verzih. Ovidij je bil najbolj bran klasični avtor v srednjem veku in renesansi.
Dela
Ovidijeva dela (s približnimi datumi izida)
- Amores ("Ljubezni"), pet knjig, objavljene 10 let pred našim štetjem in predelane v tri knjige okoli leta 1 našega štetja.
- Metamorfoze ("Preobrazbe"), 15 knjig. Objavljeno okoli leta 8 n. št.
- Medicamina Faciei Feminae ("Kozmetika za obraz za ženske"), znana tudi kot Umetnost lepote, ohranjenih 100 vrstic. Objavljeno okoli leta 5 pr. n. št.
- Remedia Amoris ("Zdravilo za ljubezen"), 1 knjiga. Objavljeno 5 pr. n. št.
- Heroide ("Herojke"), znane tudi kot Epistulae Heroidum ("Pisma herojk"), 21 pisem. Pisma 1-5 so bila objavljena 5 pr. n. št.; pisma 16-21 so nastala okoli 4-8 n. št.
- Ars Amatoria ("Umetnost ljubezni"), tri knjige. Prvi dve knjigi sta bili objavljeni 2 pr. n. št., tretja nekoliko pozneje.
- Fasti ("Prazniki"), šest ohranjenih knjig, ki zajemajo prvih šest mesecev leta in zagotavljajo edinstvene informacije o rimskem koledarju. Dokončani so bili do leta 8 n. št. in morda objavljeni leta 15 n. št.
- Ibis, ena pesem. Napisana okoli leta 9 našega štetja.
- Tristia ("Žalosti"), pet knjig. Objavljeno 10 n. št.
- Epistulae ex Ponto ("Pisma s Črnega morja"), štiri knjige. Objavljeno 10 n. št.
Izgubljena dela ali dela drugih pesnikov
- Consolatio ad Liviam ("Tolažba Liviji")
- Halieutica ("O ribarjenju") - na splošno velja za lažno pesem, ki so jo nekateri enačili s sicer izgubljeno istoimensko Ovidijevo pesmijo.
- Medeja, izgubljena tragedija o Medeji
- Nux ("Orehovo drevo")
- Zbirka pesmi v getščini, jeziku Dačije, kjer je Ovidij živel v izgnanstvu, ki ni ohranjena (in je morda izmišljena).
Gravirana naslovnica londonske izdaje Ovidovih Metamorfoz iz leta 1632, ki jo je izdal George Sandys.