Medeja: grška čarovnica iz mita o Jazonu in Argonavtih

Medeja — skrivnostna grška čarovnica iz mita o Jazonu in Argonavtih: ljubezen, izdaja in smrtonosna maščevanja v epski starogrški zgodbi.

Medeja (/mɪˈdiːə/; grško: Μήδεια, Mēdeia, gruzinsko: მედეა, Medeja) je ena najbolj znanih in hkrati sporna likov iz grške mitologije. Bila je hčerka kolhidskega kralja Eeta, nečakinja Cirke in vnukinja boga sonca Heliosa. Poročila se je z junakom Jazonom in z njim imela dva otroka, Mermerosa in Fereja. V Evripidovi drami Medeja Jazon zapusti Medejo, ko mu korintski kralj Kreon ponudi svojo hčerko Glauké. Igra pripoveduje o Medeji, ki se maščuje za moževo izdajo tako, da ubije njuna otroka.

Miti o Jazonu so pogosto umeščeni v skupino zgodb o junaških dejanjih, v katerih se Heleni v oddaljeni junaški dobi srečujejo s preostalimi, predgrškimi kulturami na obalah Egejskega morja, v Anatoliji in na celini. V teh pripovedih stojijo junaki, kot so Jazon, Perzej, Tezej in predvsem Herakles, na prehodu med starimi šamanskimi običaji in novimi verskimi ter družbenimi oblikami iz obdobja bronaste dobe. Medeja kot tuja, močna in nevarna ženska simbolizira konflikt med domačimi skupnostmi in prihajajočimi junaki.

Medeja nastopa v mitu o Jazonu in Argonavtih, ki je najbolj znan po pozni literarni različici, ki jo je Apolonij z Rodosa v 3. stoletju pred našim štetjem sestavil pod imenom Argonavtika. Ta pozni ep, kljub izčrpnemu arhaičnemu besedišču in literarnim popravkom, temelji na zelo starem in razpršenem gradivu ter ohranja ključne motive: Medejino pomoč Jazonu pri pridobitvi Zlatega runa, njeno uporabo magije in prevar ter posledično prezir in maščevanje, ko jo Jazon prevari.

Vloga v mitu o Argonavtih

V eni najbolj znanih različic Argonavtike Medeja pomaga Jazonu pri prestopu preizkušenj, ki jih ji nalaga njen oče: pomiri ognjene biki, svetuje Jazonu pri setvi zob zmaja (ali s semeni) in uspava ali oslabi zmaja, ki čuva Zlato runo, da ga Jazon lahko odpelje. Ker jo Jazon ljubi, ji obljubi, da bo zanj zapustila dom in očeta — sledita beg in poroka. Po vrnitvi v Grčijo se njuna usoda zaplete: Jazon zaradi političnih razlogov ali osebne ambicije zapusti Medejo in se poroči z Glauké, kar sproži Medejino uničujočo maščevanje.

Različice zgodbe in usoda otrok

Podrobnosti Medejinega dejanja se med viri razlikujejo. V Evripidovi tragediji je poudarek na osebni in družbeni travmi: Medeja ubije lastne otroke, da bi najbolj boleče kaznovala Jazona. V drugih tradicionalnih različicah so otroci ubiti po drugi poti — v nekaterih so jih ubili Korinćani, drugod jih je ubil Jazon sam ali so umrli v drugačnih okoliščinah. Medeja prav tako v različnih različicah ubije Kreona ali Glauko z zastrupljeno obleko ali darilom; nato pobegne v vozu, ki ga poda njen dedek Helios.

Kasnejše življenje, izgnanstvo in otroci

Po maščevanju se Medeja v nekaterih različicah zateče v Apolonovo svetišče ali beži v Atene, kjer se poroči z Aigejem. V atenski tradiciji skuša zastrupiti Theseja, vendar je njen poskus razkriven; v drugih pripovedih njeni potomci ali sin Med (Medus) postanejo povezan z nastankom ljudstev v Aziji (na primer Medov). Ker so viri različnih avtorjev razdrobljeni, ostaja toliko različic kot avtorjev: Od antičnih epov do rimskih pesnikov in renesančnih dramatikov so pripovedi o Medeji doživele številne predelave.

Medeja kot čarovnica, svečenica in kulturni simbol

Medeja je v večini zgodb upodobljena kot čarovnica ali strokovnjakinja za magijo in travarje ter pogosto kot svečenica boginje Hekate ali dedinja starodavnih šamanskih znanj. Njene sposobnosti vključujejo pripravo napojev, urokov, razumevanje rastlin in živali ter nadzor nad nadnaravnimi silami. Ime Medeja je v starih razlagah pogosto povezano z idejami o preudarni premetenosti in načrtovanju (etimologija ostaja negotova).

V literaturi in umetnosti je Medeja že od antičnih časov simbol več tem:

• tujske moči in nevarnosti “barbarstva”;
• moči in grožnje ženskega besa ter avtonomije;
• konflikta med ljubeznijo in maščevanjem;
• napetosti med materinstvom in osebno jezo;
• prehoda iz starodavnih magičnih praks v nove družbene norme.

Literarna in umetniška recepcija

Medeja je pomembna figura v grški dramatiki (predvsem v Evripidovi tragediji), v helenistični in rimski književnosti (npr. Apolonij z Rodosa, Ovid), pa tudi v poznejši evropski umetnosti, operi, gledališču in filmu. Njena zgodba je bila večkrat interpretirana in reinterpretirana — od literarnih preobrazb do feminističnih in psihoanalitičnih branj, ki v njej vidijo izraz potlačenih ženskih glasov, napadov na patriarhalno moč ali simbol nasilja, ki ga povzroči izdajstvo.

Zaključek

Medeja ostaja ena najbolj zapletenih in večplastnih osebnosti antike: hkrati čarovnica in mater, svetovalka junaka in neusmiljena maščevalka, tuja princesa in nekdo, ki se zna postaviti zase. Njena zgodba nas še danes nagovarja kot pripoved o moči, izdajstvu, pravici in posledicah brezmejnega besa.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je Medeja v grški mitologiji?

V: S kom se je Medeja poročila?

V: Koliko otrok je imela Medeja z Jazonom?

V: O čem govori Evripidova igra Medeja?

V: V čem so del mitov, ki vključujejo Jazona?

V: Kaj je znano o mitu o Jazonu in Medeji?

V: Kako je Medeja pogosto upodobljena v zgodbah?

Išči po črki