Metis je v grški mitologiji boginja modrosti. Je ena od titanov in hči Oceana in Tetide. Bila je mati Atene in prva žena Zevsa.
Ime Metis v grščini pomeni tudi "preudarnost", "spretnost" ali "prebrisnost" in v mitskem izročilu predstavlja premišljeno, svetlo stran modrosti — znanje, načrtovanje in premetenost v nasprotju z grobo silo.
Po Metisu je poimenovana tudi luna — majhna, notranja luna planeta Jupiter, odkrita na posnetkih Vesoljskega plovila Voyager leta 1979. Luna Metis je ena izmed najmanjših in najbližjih Jupiterjevih satelitov in je povezana z notranjim prstanom planeta.
Zgodba o pogoltnitvi in rojstvu Atene
V eni najbolj znanih verzij mita je Metis Zevsu napovedala, da bo njegov sin močnejši od njega; iz strahu pred izgubo oblasti je Zevs Metis pogoltnil. Ko jo je Zeus pogoltnil, je Metis iz notranjosti Zevsa izdelala čelado in obleko za svojega otroka — kar je pojasnilo, zakaj je Atena prišla na svet že oborožena.
Zevsu se je kmalu po tem pojavila močna bolečina v glavi — glavobol — in po različnih verzijah mita so mu pri odpravi bolečine pomagali Prometej, Hefajst, Hermes ali tudi Palaemon. Po eni izmed različic je bil Zevsov možgani razdeljen z udarcem sekire; po nekaterih izročilih je bila uporabljena tudi minojsko sekiro. Iz razpete Zevsove glave je nekoč stopila Atena — popolnoma odrasla in takoj oblečena v oklep.
Različice mita in pomen
Obstaja več različic zgodbe, ki se razlikujejo v podrobnostih (kdo je razbil Zevsovo glavo, ali je Metis še naprej obstajala kot del Zevsa, ali je po rojstvu Atena izpuhtela ipd.). V nekaterih razlagah Metis ni povsem izginila, ampak je še naprej metaforično prebivala v Zevsu kot vir njegove preudarnosti, v drugih različicah pa je njen individualni obstoj končan z rojstvom Atene.
Mitska podoba pogoltnitve simbolično ponazarja tudi združitev dveh oblik moči: sirova oblast Zevsa (sila) in Metisina preudarnost (modrost). Rojstvo Atene iz Zevsove glave pogosto razlagajo kot pomeni nastanek boginje, ki združuje očetovo svobodno moč in materino modrost — Atena kot boginja razuma, vojaške strategije, obrtnih spretnosti in varuhinja mesta.
Kulturni pomen
Metis kot oseba nima obsežnega samostojnega kulta v primerjavi z Atheno, vendar je njen vpliv ključen za pomen Atene in za razumevanje Zevsove vloge kot vrhovnega boga, ki vladanje utemeljuje tudi z uporabo preudarnosti. V literaturi in umetnosti je zgodba pogosto uporabljena kot simbol rojstva razuma, ustvarjalne misli in intelektualne moči.