Srednja zemlja je izmišljen fantazijski svet, ki ga je ustvaril J. R. R. Tolkien. Tam se dogaja dogajanje v več njegovih knjigah, kot sta Hobit in Gospodar prstanov. To naj bi bil davno minuli mitološki čas naše Zemlje. Tolkien je idejo Srednje zemljo večkrat spreminjal in dopolnjeval skozi življenje; gradil je mit, za katerega je želel, da bi bil notranje koherenten in jezikovno prepričljiv.

Čeprav je Srednji svet le ena celina v Tolkienovem svetu, se pogosto uporablja za celoten izmišljeni svet in vse zgodbe, ki si jih je Tolkien izmislil zanj. Tolkien je Sredozemlje ustvarjal in obdeloval večino svojega življenja in prav po tej stvaritvi je najbolj znan. Njegovo delo vključuje več virov: poleg Hobita in Gospodarja prstanov sodijo sem še The Silmarillion, Unfinished Tales in obsežna serija History of Middle-earth, ki razkriva razvoj legendarnega ozadja in mitologije.

Srednji svet ima svojo geografijo, več različnih vrst in ljudstev (elfi, orci, pritlikavci, ljudje, hobiti), njihove jezike in tisočletno zgodovino. Zgodbe o Srednjem svetu so tudi neke vrste "umetni mit", ki združuje folkloro, jezikoslovje in Tolkienovo katarsko željo po ustvarjanju lastne mitologije za Anglijo.

"Srednja zemlja" se v izmišljenih elfskih jezikih Quenya in Sindarin imenuje Endor (ali Endóre) in Ennor. Tolkien je kot filolog jezike in imena skrbno razvijal; jeziki niso le "okras", ampak temelj mnogih zgodbah in odnosov med liki.

Zgodovina in časovne dobe

Srednja zemlja spada v širši svet, imenovan Arda, ki je bil ustvarjen v vesolju Eä po volji boga Ilúvatarja. Tolkienova zgodovina je razdeljena na več časovnih obdobij, najbolj znane pa so:

  • Prvo obdobje (Prva doba) — opisano predvsem v The Silmarillion, polno mitičnih dogodkov, vzponov in padcev elfskih kraljestev.
  • Drugo obdobje (Druga doba) — čas vzpona in propada Númenora ter nastanka mogočnih kraljestev ljudi.
  • Tretje obdobje (Tretja doba) — tu se zgodba Gospodarja prstanov zaključi; gre za obdobje, v katerem so prstani moči in bitke za prevlado v Srednji zemlji ključnega pomena.
  • Četrto in naslednja obdobja — po koncu Tretje dobe se začne obdobje, ki ga Tolkien občasno omenja kot čas, ko prevlada človek; mnoge legende pa nato preidejo v zgodovino in mit.

Geografija in glavna krajevna imena

Srednja zemlja je obsežna in raznolika: obsega gore (npr. Modri hribi, Magloviti gori), velike reke in jezera, gozdove (npr. Fangorn), obsežne ravnine (Rohan), kraljestva ljudi (Gondor, Arnor), ponore in rudnike pritlikavcev ter otoke in izgubljena kraljestva, kot je Númenor v drugem obdobju. Večina dogodkov v romanih se dogaja v severnem delu Srednje zemlje, v predelu, ki ga bralci poznajo iz zemljevidov, ki jih je prikazal Tolkien.

Glavne rase in ljudstva

V Srednji zemlji živi veliko različnih bitij; najpomembnejše skupine so:

  • Elfi — nesmrtna, lepa in pogosto močna bitja, povezana z naravo in magijo; med ljudstvi so pomembne razlike (npr. Noldor, Vanyar, Teleri).
  • Ljudje — smrtniki, katerih usoda in zgodovina povzročita pomembne premike v svetovni politiki (npr. Númenorci, Gondorci, Rohirimi).
  • Hobiti — mirnoliki prebivalci Širokega (Shire), manjši od ljudi, osrednji v zgodbah Hobita in Gospodarja prstanov.
  • Pritlikavci (Khuzdul) — ivorni rudarji in izdelovalci, znani po rokodelstvu in odpornosti.
  • Orci in goblini — pogosto pošlihtane in zlohotne sile, ki služijo temnim gospodom kot so Morgoth in Sauron.
  • Enti — gozdni oskrbniki (npr. Fangorn), drevesa, oživeta v obliki pastirsko-naravnih bitij, pomembni varuhi gozdov.
  • Valar in Maiar — nadnaravna bitja iz začetkov sveta; Valar so kot bogovi varuhi Arde, Maiar pa so njihove nižje spremljevalke (Sauron je bil Maia).
  • Ptice in velike bitke — veličastni orli, tanki mornarski ljudje, morske pošasti in druga bitja dopolnjujejo bogastvo Srednje zemlje.

Jeziki

Tolkien je bil filolog in je jezike Srednje zemlje razvil do izjemnih globin. Glavni in najbolj znani jeziki so:

  • Quenya — "višji" jezik elfov, pogosto primerjan z latinskim kot klasičen in obredni jezik.
  • Sindarin — bolj vsakdanji elfski jezik, v katerem med seboj govorijo številni Sindarji in Veliki ljudje lesa.
  • Westron (Splošni govor) — jezik, predstavljen v pripovedih kot "skupni govor", s katerim se sporazumevajo različna ljudstva; v prevodu je pogosto naveden kot angleščina.
  • Khuzdul — jezik pritlikavcev, skrivnosten in redko razkrit; pritlikavci ga zadržujejo zase.
  • Črni govor — jezik zlih gospodarjev, kot je Sauron, uporabljen v obredih moči (npr. napis na Prstanu).

Vpliv, teme in dediščina

Tolkienova Srednja zemlja je vplivala na celoten žanr fantazije: vzpostavila je standarde za svetu z lastno mitologijo, jezikom in zgodovino. Tematsko se vrti okoli prijateljstva, žrtvovanja, boja proti zlu, pomene zgodovine in izgube ter upanja. Njegovo delo je navdihnilo številne avtorje, filme, igre in akademske študije.

Glede virov in branja

Če želite poglobiti znanje o Srednji zemlji, so ključna dela poleg Hobita in Gospodarja prstanov še The Silmarillion, Unfinished Tales in zbirka History of Middle-earth, kjer so podrobno predstavljeni razvoj mitov, zemljevidi in jezikovni izpeljanki. Tolkienovo izvirno gradivo je veliko in včasih zapleteno, zato se bralcem pogosto svetuje začeti z Hobitom ali Gospodarjem prstanov, nato pa nadaljevati v globlje mitološke tekste.

Čeprav je Srednja zemlja fikcija, njena notranja logika, jezikovna doslednost in bogata zgodovina zagotavljajo občutek, kot da gre za izgubljeno, a resnično preteklost naše Zemlje.