Memnon – etiopski kralj in polbog, zaveznik Troje v trojanski vojni

Memnon (grško: Μέμνων) je bil etiopski kralj in zaveznik Trojancev med trojansko vojno. Bil je polbog, sin Tithona in boginje zore Eos. Kot bojevnik je veljal za skoraj enakovrednega Ahilu po svoji izurjenosti in spretnosti. Med trojansko vojno je Memnon sredi silovitega boja ubil Antiloha, pozneje pa ga je ubil Ahil. Zdi se, da Memnonova smrt spominja na smrt Hektorja, drugega branilca Troje, ki ga je prav tako ubil Ahil.

Poreklo in družinske vezi

Memnon je sin Tithona, trojanskega princa, in boginje Eos. Zaradi te povezave je bil nečak kralja Priama, kar pojasnjuje, zakaj je s svojimi vojščaki prišel na pomoč Troji. Eos je Tithona prosila za nesmrtnost, a ne tudi za večno mladost; v poznejši pripovedi se je Tithon postaral do neprepoznavnosti, medtem ko je bil Memnon vzgojen na skrajnem vzhodu, v deželah blizu sončnega vzhoda. V antiki je pojem »Etiopija« pokrival široko območje »dežele, ožgane od sonca«, južno od Egipta ali na daljnem vzhodu; Memnona zato v virih srečamo kot vladarja »Etiopcev« ali kot kralja z oblastjo daleč zunaj Grčije.

Prihod v Trojo in dejanja v vojni

Memnon se je v zadnji fazi trojanske vojne z veliko vojsko pridružil Trojancem. Nosil je bleščeč oklep, skovan posebej zanj (v nekaterih različicah ga izdela Hefajst), in slovel po izjemni telesni moči ter bojevanju mož na moža. V boju je ubil Antiloha, Nestorjevega sina; Antiloh je padel, ko je skušal rešiti očeta pred Memnonovim kopjem. S tem dejanjem je Memnon izzval Ahilov srd.

Dvoboj z Ahilom in smrt

Ko sta se Memnon in Ahil srečala v dvoboju, so bogovi tehtali njuni usodi. V nekaterih pripovedih Zeus na tehtnici (psychostasia) odmeri, da bo padel Memnon, čeprav Ahila čaka skorajšnja smrt. Po dolgem in silovitem boju je Ahil Memnona ubil. Eos je ob sinovi smrti žalovala; njene jutranje solze so bile pojasnjene kot rosa, ki se pojavi ob zori. V več različicah mita bogovi Memnona povzdignejo v nesmrtnost ali ga Eos odnese v daljne kraje; njegovi tovariši naj bi se spremenili v ptice (Memnonide), ki vsako leto čistijo njegov grob in opravljajo obrede v njegovo čast.

Posledice, čaščenje in dediščina

• Paralela s Hektorjem: Memnonova usoda zrcali smrt Hektorja; oba vrhunska branilca Troje padejo po Ahilovi roki, kar poudari tragično kroženje usode v ciklu trojanske vojne.
• Kult in znamenja: V grški tradiciji so obstajala mesta, ki so si lastila njegov grob. Pripoved o »pojočem« kolosu v Tebi (Egipt), ki je ob zori oddajal zvoke, so Grki povezovali z Memnonom; rimskim in grškim popotnikom je bil znan kot Kolos Memnona, na njegovem podstavku so ohranjeni antični napisi. Fenomen so kasneje razlagali naravoslovno (pokanje kamna ob ogrevanju).
• Simbolika zore: Kot sin boginje zore Memnon pooseblja junaka, ki prihaja »iz dežele sonca«. Žalovanje Eos za sinom je v literaturi pogosto razumljeno kot mitološka razlaga jutranje rose.

Viri in različice mita

Memnon v Homerjevi Iliadi ne nastopa, ker pesnitev konča prej; njegova zgodba je bila osrednja v izgubljenem epu Aithiopis iz tako imenovanega epskega cikla. Poznejši avtorji (npr. Kvint Smirnijski, Ovid in antični pisci potopisov) podajajo različice o njegovem oklepu, o dvoboju z Ahilom, o tehtanju usod in o poveličanju po smrti. V nekaterih pripovedih je Memnon tesno povezan s Trojo tudi kot Priamov nečak, v drugih je poudarjena njegova vladavina nad skrajnimi vzhodnimi ali južnimi pokrajinami.

Podoba, ime in pomen

V likovni umetnosti je Memnon pogosto upodobljen kot mogočen tuji vladar v razkošni, vzhodnjaški opravi; na vazah ga prepoznamo po napisu z imenom in prizorih dvoboja z Ahilom ali boja z Antilohom. Etimologija njegovega imena v grščini ni povsem jasna; pogosto ga razlagajo kot »vztrajni« ali »premišljeni«, kar se dobro ujema z njegovo podobo junaškega, a tragičnega branilca zavezniške strani.

Išči po črki