Renesansa je obdobje v zgodovini Evrope, ki se je začelo okoli leta 1400 in je sledilo srednjeveškemu obdobju. Trajalo je približno do leta 1600, ko so se v umetnosti in kulturi začeli uveljavljati novi slogi, poznani kot barok. Renesansa pomeni velik kulturni in intelektualni premik: poudarek je bil na človeku, učenosti in povratku k idejam antične tradicije.

Beseda "renesansa" izvira iz francoščine in pomeni "preporod". Obdobje tako imenujemo, ker so se ljudje znova začeli zanimati za antično učenost, zlasti za učenost antične Grčije in Rima. Pomemben del tega preporoda je bil humanizem — intelektualni gibanje, ki je poudarjalo študij klasičnih besedil, retorike in etike ter pomen izobraževanja za stvarnega človeka.

V času renesanse je bilo veliko slavnih umetnikov, pisateljev in filozofov. Razvile so se nove umetniške tehnike, kot so perspektiva, svetloba in senca (chiaroscuro) ter bolj realistično upodabljanje človeške anatomije. Veliko ljudi je študiralo matematiko in različne znanosti, kar je prispevalo k napredku v astronomiji, anatomiji in inženirstvu. Osebo, ki je spretna pri številnih stvareh, včasih imenujemo "renesančni človek". Leonardo da Vinci, ki je bil slikar, znanstvenik, glasbenik in filozof, je najbolj znan renesančni človek, vendar so bili poleg njega znani tudi Michelangelo, Rafael, Donatello, Titian ter številni misleci in znanstveniki, kot so Niccolò Machiavelli ali kasneje Galileo Galilei.

Renesansa se je začela v Italiji, vendar se je kmalu razširila po vsej Evropi. V Italiji je obdobje pogosto razdeljeno na tri faze:

  • zgodnje renesanse.
  • visoka renesansa
  • pozne renesanse, ki se imenuje tudi obdobje manierizma.

Zgodnja renesansa (14. do začetka 15. stoletja v Italiji) je prinesla prvo vrsto prebojev: obnovo interesov za klasično umetnost in literaturo, razvijanje linearne perspektive ter začetke naravnejšega upodabljanja človeka. Pomembne osebnosti tega obdobja so bili umetniki in misleci, ki so preučevali antiko in poskušali njene principe prilagoditi sodobnemu ustvarjanju.

Visoka renesansa (približno konec 15. in začetek 16. stoletja) velja za vrhunec renesančne umetnosti. V tem času so nastajala dela, ki jih danes štejejo za klasične: kompleksne kompozicije, popolna ravnovesja oblik in globoka emocionalnost. Florentinska in rimska šola sta bili tedaj središči umetniškega ustvarjanja.

Pozna renesansa in manierizem (sredina do konec 16. stoletja) prinašata postopno odmikanje od idealizirane harmonije visoke renesanse. Umetniki so izpilili izrazne in eksperimentalne tehnike — nastaja manierizem, v katerem so obrazne proporcije, poze in barvne rešitve pogosto bolj dramatične in elegantno stilizirane.

Manierističnemu obdobju je sledilo obdobje baroka, ki se je prav tako razširilo po Evropi okoli leta 1600. Zunaj Italije je pogosto težko natančno določiti, kje se konča obdobje renesanse in začne obdobje baroka, saj se spremembe v umetnosti, arhitekturi in miselnosti niso zgodile hkrati povsod.

Pomembni dejavniki renesanse so bili tudi družbeni in tehnološki: bogati meceni, kot so družina Medici v Firencah, so financirali umetnost in znanost; izum tiskarskega stroja je omogočil širjenje knjig in idej; raziskovanja in odkritja (pomorščaki in kartografi) so razširila obzorja. Renesančna umetnost in humanizem sta prispevala tudi k razvoju narodnih jezikov v literaturi (npr. delo Danteja, Petrarche in Boccaccia v italijanščini), kar je dolgoročno spremenilo evropsko kulturo.

Renesansa ni bila enotna povsod: na severu Evrope (Flandrija, Nizozemska, Nemčija, Anglija) se je razvila t. i. severna renesansa, ki je združevala renesančne inovacije z lokalnimi tradicijami — večji poudarek je bil na podrobnosti, teksturah in verski tematiki v slikah. Hkrati je renesansa vplivala tudi na filozofijo, politiko in znanost ter pripravila teren za reformacijo, znanstveno revolucijo in moderne oblike izobraževanja.

Zapustila je trajen pečat na zahodni kulturi: ideja o pomembnosti človeka, razumevanje umetnosti kot kombinacije tehnike in ustvarjalnosti ter spoštovanje klasične zapuščine so ostali ključni elementi zahodne misli in umetnosti. Znane umetnine (na primer dela Leonarda, Michelangela, Rafaela ali Titiana) in arhitekturni spomeniki iz renesanse še danes privabljajo obiskovalce in raziskovalce po vsem svetu.