John Calvin (Jean Cauvin) francoski protestantski teolog in avtor kalvinizma

Jean Cauvin, tudi Jean Calvin (angleško John Calvin) (10. julij 1509 - 27. maj 1564), je bil francoski protestantski teolog v času protestantske reformacije in osrednji razvijalec sistema krščanske teologije, imenovanega kalvinizem ali reformirana teologija. V Ženevi je zavrnil papeško oblast ter vzpostavil novo shemo civilnega in cerkvenega upravljanja. Znan je po svojih naukih in spisih, zloglasen pa po svoji vlogi pri usmrtitvi Mihaela Serveta.

Calvin se je rodil z imenom Jean Chauvin (ali Cauvin, latinsko Calvinus) v Noyonu v Pikardiji v Franciji Gérardu Cauvinu in Jeanne Lefranc. Leta 1523 je Calvinov oče, odvetnik, svojega štirinajstletnega sina poslal na pariško univerzo, da bi študiral humanistiko in pravo. Do leta 1532 je v Orleansu pridobil naziv doktorja prava. Leta 1536 se je naselil v Ženevi v Švici. Po izgonu iz mesta je med letoma 1538 in 1541 služboval kot pastor v Strasbourgu, nato pa se je vrnil v Ženevo, kjer je živel do svoje smrti leta 1564.

Življenjska pot in javna dejavnost

Calvin je svojo izobrazbo začel v Parizu, nadaljeval pa je študij prava v Orleansu in pozneje tudi v Bourgesu. V zgodnjih tridesetih letih 16. stoletja je sprejel reformno usmeritev in se kmalu uveljavil kot eden vodilnih mislecev novega verskega gibanja. Prvo izdajo svojega glavnega dela, Institutes of the Christian Religion (naslovnica v latinščini in francoščini), je objavil leta 1536; to delo je nato večkrat razširil in dopolnil, zadnja večja izdaja je iz leta 1559. Knjiga postavlja sistematičen pregled krščanske vere in postane eden osrednjih priročnikov reformirane teologije.

Ženevske reforme

Ko se je naselil v Ženevi, je Calvin poskušal uvesti strožjo cerkveno disciplino, poudariti pomen pridige in zakramentov ter poenostaviti bogoslužje. Skupaj z cittinskimi oblastmi je vzpostavil institucije, kot je konsistorij (cerkveni sodni organ), ki je nadzoroval moralno življenje prebivalstva in reševal verske spore. Njegov vpliv je oblikoval Ženevo v pomembno središče reformacije — mesto, ki je pogosto opisano kot »protestantski Rim«.

Teologija in glavni nauki

Calvinova teologija poudarja suverenost Boga, greh in odvisnost človeka od božje milosti. Njegova razmišljanja o predestinaciji — ideji, da Bog vnaprej pozna in določa usodo ljudi glede odrešenja — so med najbolj znanimi in hkrati najbolj spornimi deli njegove zapuščine. Poleg tega je Calvin učil o:

• pravici do pravičnosti z vero (soteriologija),
• pomenu pridige kot osrednjega dela bogoslužja,
• dveh zakramentih (krst in večerja Gospodova) ter duhovni, ne telesni prisotnosti Kristusa v evharistiji,
• strogi cerkveni disciplini in potrebi po svetniški skupnosti z moralnimi standardi.

Spisi in delovanje

Poleg Institutes je Calvin napisal veliko pridig, komentarjev Svetega pisma, teoloških traktatov in obsežno korespondenco. Njegova pisma so dragocen vir za razumevanje verskih in političnih vprašanj tistega časa. Pomemben je tudi njegov vpliv na izobraževanje: v Ženevi je podprl ustanovitev akademije (Ženevska akademija), ki je izobraževala duhovnike in laike ter širila reformirane ideje po Evropi.

Kontroverze — primer Mihaela Serveta

Najbolj sporna epizoda v Calvinovem življenju je povezava z usmrtitvijo španskega zdravnika in teologa Mihaela Serveta leta 1553. Servet je napisal dela, v katerih je odklonil nekatere krščanske dogme, in med potovanjem po Franciji ter Švici je prišlo do njegove aretacije v Ženevi. Calvin je sodeloval v postopku in zagovarjal, da je bila kazen (utopitev na grmadi) posledica verskega (eretikega) sodnega postopka mesta; kritiki in zagovorniki so se v stoletjih po dogodku močno razhajali glede njegove etične in pravne odgovornosti. Dogodek je ostal temna lisa v njegovi biografiji in pogosto predmet zgodovinskih razprav.

Nasledniki in vpliv

Po Calvinovi smrti leta 1564 je njegov naslednik v vodstvu genevskega gibanja postal Theodore Beza, ki je nadaljeval širjenje reformiranih naukov. Calvinov vpliv je sega daleč: od Švice in Francije do Nizozemske, Škotske (kjer je John Knox prinesel reformacijo in oblikoval presbiterijanski sistem) ter kasneje do anglosaške in protestantske misli (puritani). Kalvinizem je močno vplival na razvoj cerkvenih ureditev, etike dela in političnih idej v evropski zgodovini.

Smrt in zapuščina

Jean Calvin je umrl 27. maja 1564 v Ženevi. Njegova zapuščina je obsežna: sistematična teologija, cerkvene zakonodaje in vzgojni sistemi, ki so utrdili položaj reformacije v mnogih državah. Čeprav je njegovo ime povezano z ostrimi normami cerkvene discipline in kontroverznimi dogodki, ostaja ena ključnih osebnosti reformacije z dolgo trajajočim vplivom na krščanstvo in zahodno misel.

Zadnja leta (1555-1564)

Calvinova moč je bila v njegovih zadnjih letih zelo velika. Po vsem svetu so ga poznali kot reformatorja, drugačnega od Martina Lutra. Luter in Kalvin sta se v glavnem spoštovala. Vendar sta Luther in reformator iz Züricha Huldrych Zwingli različno razmišljala o evharistiji. Zaradi Calvinovih misli o tem je Luther verjel, da se Calvin strinja s Zwinglijem. Hkrati je bil Kalvin žalosten, da reformatorji niso bili vsi skupaj. Poskušal jih je združiti tako, da je podpisal soglasje Tigurinus. To je bil sporazum med züriško in ženevsko cerkvijo.

Kalvin je angleško govorečim ljudem najbolj pomagal s tem, da je marijanskim izgnancem v Ženevi zagotovil zaščito. To je počel od leta 1555. Z zaščito mesta so lahko pod vodstvom Johna Knoxa in Williama Whittinghama ustanovili lastno reformirano cerkev. Ta sta pozneje veliko Kalvinovih idej prenesla v Anglijo in na Škotsko. Vendar pa je Kalvin najbolj želel spremeniti svojo domovino, Francijo. Pomagal je pri gradnji cerkva z razdeljevanjem literature in ponujanjem duhovnikov. Med letoma 1555 in 1562 je bilo v Francijo poslanih več kot sto duhovnikov.

V Ženevi je Calvin želel predvsem zgraditi collège, šolo za otroke. Kraj za gradnjo šole je bil izbran 25. marca 1558. Odprta je bila naslednje leto, 5. junija 1559. Razdeljena je bila na dva dela. V enem delu je bila gimnazija. Gimnazija se je imenovala collège ali schola privata. Drugi del je bila višja šola, imenovana académie ali schola publica. V petih letih je gimnazijo obiskovalo 1 200 dijakov, višjo šolo pa 300 dijakov. Collège je kasneje postala Collège Calvin, ena od pripravljalnih šol za študij v Ženevi. Akademija je postala Ženevska univerza.

Jeseni leta 1558 je Kalvin zbolel za vročino. Bal se je, da bo umrl, preden bo dokončal zadnjo revizijo Inštitutov. Zaradi tega se je prisilil k delu. Zadnja izdaja je postala veliko daljša, zato jo je Kalvin poimenoval novo delo. V izdaji pred zadnjo izdajo je bilo 21 poglavij. V zadnji izdaji pa jih je bilo 80. Razlog za to je bilo več podrobnosti v že obstoječem gradivu: več tem v resnici ni bilo dodanih. Kmalu po tem, ko je postal boljši, je med pridiganjem napenjal glas. Zaradi tega je močno kašljal. V pljučih mu je počila krvna žila. Njegovo zdravje se je po tem močno poslabšalo. Zadnjo pridigo je imel 6. februarja 1564 v St. 25. aprila je sestavil oporoko. V oporoki je nekaj denarja zapustil svoji družini in kolidžu. Nekaj dni pozneje so ga obiskali cerkveni služabniki. Umrl je zaradi septikemije. To slovo je zapisano v knjigi Discours d'adieu aux ministres. Spominjal se je svojega življenja v Ženevi. Calvin je umrl 27. maja 1564. Star je bil 54 let. Naslednji dan so ga pokopali v neoznačenem grobu v Cimetière de Plainpalais. Ljudje niso prepričani, kje točno se grob nahaja. Vendar so v 19. stoletju dodali kamen, ki označuje grob, za katerega se je tradicionalno mislilo, da je Kalvinov.

Janez Kalvin, star 53 let, na grafiki Renéja Boyvina.


Collège Calvin je zdaj pripravljalna šola za švicarsko maturo.


Tradicionalni Kalvinov grob v Cimetière de Plainpalais v Ženevi. Ne vemo, kje je grob.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Jean Cauvin?

V: Kje se je rodil?

V: Kaj je delal njegov oče?

V: Kdaj je obiskoval univerzo?

V: Kje se je naselil, ko je zapustil univerzo?

V: Kaj se je zgodilo po naselitvi v Ženevi?

Išči po črki