Gimnazija je ena od več različnih vrst šol v Združenem kraljestvu in nekaterih drugih angleško govorečih državah. Izraz ima dolgo zgodovino in se je skozi stoletja spreminjal — od srednjeveških ustanov, ki so poučevale predvsem latinščino, do sodobnih akademsko usmerjenih srednjih šol.

Zgodovina

V poznem viktorijanskem obdobju so bile gimnazije reorganizirane kot del širših prizadevanj za ureditev srednješolskega izobraževanja po vsej Angliji in Walesu. Na Škotskem se je razvijal drugačen sistem šol, zato tam izraz nosi nekoliko drugo vlogo in zgodovinski pomen. Gimnazije so se pojavile tudi na britanskih ozemljih v tujini, kjer so se razvijale v različnih oblikah.

Pomembna prelomnica je bila Butlerjeva reforma in 1944 Education Act, ki je uvedla t. i. tripartitni sistem izobraževanja: gimnazije (grammar schools), secondary modern in technical schools. V tem sistemu so bile gimnazije javno financirane in selektivne, vstop pa je bil običajno preko izbirnega testa pri enajstih letih — znanega kot 11+.

V 1960-ih in 1970-ih so laburistične vlade spodbujale odpravo selektivnega sistema v prid enotnih, tako imenovanih splošnih šol (comprehensive schools), ki so bile odprte za otroke vseh sposobnosti, podobno kot srednje šole v Združenih državah Amerike. V tem obdobju so nekatere državne gimnazije prešle v popolnoma samostojne (independent) ustanove in začele zaračunavati šolnine, medtem ko so druge postale splošne šole ali bile ukinjene. V obeh primerih so mnoge ohranile besedo "gimnazija" v svojem imenu.

Selektivnost in 11+

Gimnazije so pogosto opredeljene kot "selektivna raven državno financiranega srednješolskega izobraževanja v Angliji in Walesu". Selektivnost pomeni, da šola izbere kandidate, za katere meni, da bi najbolj izkoristili akademsko usmerjen program. Izbor je običajno potekal preko testa 11+, ki je vseboval naloge iz:

  • verbalnega mišljenja (verbal reasoning),
  • neverbalnega mišljenja (non-verbal reasoning),
  • matematike,
  • angleščine in drugih osnovnih veščin.

Historijsko je bil 11+ včasih opisan kot IQ-test, saj je skušal izmeriti naravne sposobnosti in potencial, ne le naučeno znanje. V praksi pa je vsebina in oblika testa različna med posameznimi kraji in šolami.

Vrste gimnazij danes

Danes obstajajo različne oblike gimnazij:

  • državne (maintained) gimnazije — javno financirane in še vedno selektivne; v državnem sektorju jih v Angliji obstaja približno 160–170 (številka se lahko spreminja zaradi lokalnih sprememb in reorganizacij), medtem ko so v Walesu in Škotski selektivne državne gimnazije redkejše ali sistem drugačen;
  • direktno subvencionirane (direct grant) in kasneje neodvisne gimnazije — nekatere so po 1960–70. letih postale popolnoma samostojne in začnele zaračunavati šolnine, vendar so ohranile tradicijo in ime;
  • akademije in 'free schools' — sodobne oblike državnega šolstva, ki imajo v nekaterih primerih več avtonomije pri sprejemanju učencev; obstajajo omejitve glede uvedbe selekcije, vendar so možne manjše oblike selektivnosti (npr. izbira po nadarjenosti za glasbo ali šport do določenega deleža).

Sodobna situacija in polemike

Gimnazije pogosto dosegajo visoke izobraževalne rezultate pri izpitih GCSE in A-level, vendar obstaja široka razprava o tem, koliko tega uspeha je mogoče pripisati selekciji pri vstopu in koliko samemu učnemu programu. Glavne kritike zajemajo:

  • neenako zastopanost otrok iz različnih socialno-ekonomskih okolij — gimnazije imajo pogosto manj učencev iz revnejših družin in manj učencev, ki prejemajo pomoč za šolanje (free school meals);
  • možni vpliv zgodnjega testa (11+) na poznejšo akademsko in socialno pot otrok ter pritisk, ki ga testi povzroča na družine;
  • dvom o tem, ali selektivni sistem izboljšuje socialno mobilnost ali jo nasprotno zmanjšuje;
  • lokalne razlike — nekatere avtonomne lokalne oblasti ohranjajo mrežo gimnazij (npr. nekatera gnezda v Kentu, Buckinghamshire in drugih krajih), medtem ko so druge regije popolnoma prešle na comprehensive sistem.

Pomembni administrativni in pravni premiki

V 1960-ih in 1970-ih je vlada spodbujala prehod na splošne šole, zato so nekatere gimnazije prešle v takšen status ali postale zasebne. Številne šole so kljub spremembam ohranile naziv "gimnazija" zaradi tradicije ali ugleda. Trenutno je v javnem sektorju po Angliji še vedno prisotnih okoli 160–170 državnih gimnazij, čeprav se točno število spreminja z vsako lokalno odločitvijo in reformo.

Zaključek

Gimnazije v Združenem kraljestvu predstavljajo kompleksno in zgodovinsko obremenjeno obliko srednjega izobraževanja — so sinonim za selektivno, akademsko usmerjeno učenje, obenem pa sprožajo pomembna vprašanja o pravičnosti, dostopu in učinku selekcije na dolgi rok. Debata o njihovi vlogi v sodobnem izobraževalnem sistemu ostaja živa in pogosto politično obarvana.