Predestinacija: definicija, teološke razlage in zgodovina

Predestinacija je verski koncept, ki obravnava odnos med Bogom in njegovim stvarstvom. Kot verska doktrina se razlikuje od filozofskih teorij o determinizmu in širokih razprav o svobodni volji, ker se osredotoča na božje vnaprejšnje odločanje o usodi posameznikov glede odrešenja ali obsodbe. Nekateri teologi, kot je John Calvin, zagovarjajo, da je Bog pred stvarjenjem določil dokončne usode ljudi: nekaterim je namenjeno odrešenje, drugim obsodba zaradi greha — odločitev, ki naj bi bila vzpostavljena že pred rojstvom.

Definicija

Predestinacija pomeni božje vnaprejšnje določanje ali predvidevanje dogodkov in usod ljudi. V krščanskem teološkem jeziku se običajno nanaša na Božjo izbiro (electio) — kdo bo sprejet v odrešenje in kdo ne. Povezana je z delom svetega Avguština iz Hipona in učenji Janeza Kalvina, vendar se pojavlja v različnih oblikah tudi v drugih verskih tradicijah.

Teološke razlage in različne šole mišljenja

• Augustinistična/kalvinska tradicija: poudarja Božjo suverenost in uči o nepogojni izvolitvi (unconditional election). V skrajnih različicah obstaja tudi dvojna predestinacija, kjer Bog izvoli nekatere za odrešenje in druge vnaprej obsodi.
• Luterska teologija: priznava Božjo predestinativeno moč, vendar običajno ne poudarja dvojne predestinacije v istem smislu kot kalvinizem; večji pomen ima hkrati vprašanje človekove vere in evangelija.
• Katoliška Cerkev: uči o božji previdnosti in izvolitvi, vendar zavrača idejo, da Bog neposredno povzroča greh ali da je odrešenje popolnoma neodvisno od človekovega sodelovanja. Po Tridentskem koncilu (1545–1563) katoliška teologija poudarja, da milost in prosta volja delujeta skupaj; znotraj katoliške misli obstajajo različne interpretacije (npr. tomizem, molinizem).
• Arminianizem: nasprotuje nepogojni izvolitvi in uči o pogojnem izvoljenju — Bog izbere tiste, za katere predvidi, da bodo v veri sprejeli milost. Poudarek je na svobodni odločitvi človeka in božji predznanosti (foreknowledge).
• Molinizem: (Luis de Molina) uvaja pojem srednjega znanja (scientia media) — Bog ve, kaj bi posamezniki storili v vseh mogočih okoliščinah, in na tej podlagi usklajuje svojo izvolitev z resničnim svobodnim delovanjem ljudi.

Biblijske podlage in ključni odlomki

Teme, povezane s predestinacijo, izhajajo iz različnih svetopisemskih odl, zlasti iz pisem apostola Pavla (npr. Rimljanom 8–9, Efežanom 1:4–5) in nekaterih Jezusovih izjav v evangelijih. Različne skupine poudarjajo različne tekste in jih interpretirajo v skladu s svojo teološko predpostavko — ali gre za božjo suverenost, za njegovo predznanost ali za sinergijo med milostjo in človeškim sodelovanjem.

Zgodovina učenja

• Patristična doba: že v zgodnji cerkveni misli so se pojavljale razprave o božji previdnosti in človekovi odgovornosti; eden najpomembnejših avtorjev v tej temi je bil sv. Avguštin, ki je v boju proti pelagianizmu zagovarjal močan pomen božje milosti.
• srednji vek: razprave med skolastiki (npr. Tomáš Akvinski) so poskušale uskladiti božjo vednost in svobodno voljo; pojavile so se tudi razlike med tomisti in drugih šolami.
• Reformacija: spet je prišlo do okrepitve naukov o predestinaciji, zlasti v kalvinski tradiciji, ki je izpostavila Božjo absolutno suverenost pri odrejanju odrešenja.
• Modernost: v novem času so filozofske in teološke debate (vključno z razvojem filozofije svobodne volje, determinističnih modelov in znanosti) vplivale na sodobne interpretacije predestinacije.

Predestinacija v drugih religijah

Koncept vnaprejšnje določitve se pojavlja tudi zunaj krščanstva. V islamu obstaja pojem qadar (usoda), pri čemer se shizme med zagovorniki stroge božje determinizma in tistimi, ki poudarjajo odgovornost človeka, še danes nadaljujejo. V judovstvu obstajajo različne predstave o božji previdnosti in človekovi odgovornosti, vendar tradicionalno ni enotne učenja, ki bi povsem ustrezalo krščanski predestinaciji.

Filozofska in pastoralna vprašanja

• Svoboda in odgovornost: Kako lahko ljudje ostanejo moralno odgovorni, če je njihova usoda vnaprej določena? Različne teološke rešitve ponujajo združevanje božje vednosti z resnično človeško izbiro ali različno razlage pojma "predodrejenosti".
• Problem zla: Predestinacija odpira vprašanja o izvoru zla: ali Bog vnaprej dopušča ali celo povzroča greh? Večina teologij zavrača, da Bog neposredno povzroča greh, in išče razlage, ki ohranijo Boga kot moralno dobrega.
• Pastoralni učinki: Prepričanje o predestinaciji lahko pomeni tolažbo za nekatere vernike (gotovost odrešenja), za druge pa izvor skrbi ali apatije. Pastoralno usmerjene skupnosti pogosto uravnavajo učno stran z duhovno skrbjo, vabilom k veri in poudarkom na odgovornem življenju.

Pomembni izrazi

• Izvolitev (electio) — božja izbira ljudi za odrešenje.
• Reprobacija — božja odločitev, da nekateri ne bodo deležni odrešenja.
• Foreknowledge (predznanje) — Bogova vednost o prihodnjih dogodkih, ki jo nekateri uporabljajo kot temelj za izvolitev.
• Ne pogojna/pogojna izvolitev — razlike glede tega, ali je izvolitev odvisna od človekovega sodelovanja (vera) ali ne.

Sodobne razprave in sklepi

V sodobni teologiji se debata o predestinaciji nadaljuje na mnogih ravneh: zgodovinski, filozofski, ekleziološki in pastoralni. Medtem ko nekateri teologi poudarjajo tradicijo in besedila, drugi iščejo nove sinteze, ki bi bolje naslovile vprašanja pravičnosti, svobode in Boga kot ljubezni. Ne glede na stališče pa ostaja predestinacija ena osrednjih tem pri razumevanju božje previdnosti, milosti in človekove odgovornosti v religiozni misli.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je predestinacija?

V: Kako se predestinacija razlikuje od determinizma in svobodne volje?

V: Kdo verjame v predestinacijo?

V: Kakšno je prepričanje o predestinaciji v zvezi z usodami ljudi?

V: Kakšna je opredelitev predestinacije?

V: Kdo so verske osebnosti, povezane s predestinacijo?

V: Po čem se predestinacija razlikuje od drugih konceptov?

Išči po črki