Svobodna volja
Svobodna volja je možnost izbire med različnimi dejanji. Če neko dejanje ocenjujemo (na primer kot dobro ali slabo), je to smiselno le, če je bilo dejanje svobodno izbrano.
Stvari, kot so nasveti, prepričevanje in prepovedi, so nesmiselne, če ljudje nimajo neke vrste svobodne volje. Svobodna volja pomeni, da lahko ljudje počnejo različne stvari. Različna dejanja prinašajo različne rezultate. Tradicionalno si le dejanja s svobodno voljo zaslužijo priznanje ali krivdo. Če ni svobodne volje, ni smiselno ali pravično nagrajevati ali kaznovati nikogar za nobeno dejanje.
Svobodna volja je glavni problem etične filozofije, pomemben pa je tudi za filozofijo znanosti.
V običajnem življenju in pravu se na splošno domneva, da imajo ljudje svobodno voljo in da so odgovorni za svoja dejanja.
V filozofiji
Determinizem
Determinizem izhaja iz ideje, da je naš svet - in vesolje - na neki način podoben stroju. Ta ideja sega daleč nazaj v zgodovino (vsaj 2.500 let).
Trdi determinizem
Obstaja več vrst determinizma, vendar gre v bistvu za idejo, da dogodki v preteklosti v celoti odločajo (povzročajo) dogodke v prihodnosti. To je enako, kot če bi rekli, da je vesolje kot urni mehanizem. Če bi o njem vedeli vse, bi lahko natančno predvideli, kaj se bo zgodilo. Za ponazoritev tega je Pierre-Simon Laplace leta 1814 predlagal miselni eksperiment, ki ga je poimenoval Laplaceov demon. Če gre za determinizem, potem svobodne volje ne more biti.
Stališče, da deterministično vesolje pomeni, da ljudje nimajo svobodne volje, se imenuje "inkompatibilizem". Če je determinizem resničen, je nezdružljiv s svobodno voljo, zato svobodna volja ne obstaja.
Mehki determinizem
Mnogim mislecem ni všeč, kaj izhaja iz trdega determinizma, zato se pojavljajo ideje, zakaj imamo svobodno voljo. Tu navajamo le eno od teh idej.
Mehki determinizem (ali "kompatibilizem") poskuša ohraniti determinizem, vendar še vedno trdi, da je svobodna volja mogoča. David Hume je zastopal to stališče. Po Humovem mnenju svobodna volja ni sposobnost, da se v enakih okoliščinah odločimo drugače. Ker so v okoliščinah lahko majhne razlike, se lahko sprejme drugačna odločitev. Krizippos, stoiški filozof, navaja primer psa, ki je privezan na voz. Ta pes se lahko svobodno odloči, da bo sledil vozičku. William James je leta 1884 v knjigi Dilema determinizma uporabil izraz "mehki determinizem". Tam James piše: "Prevladuje splošno mnenje, da je bil sok iz polemike o svobodni volji že zdavnaj iztisnjen. V nadaljevanju je James tako kot Plutarh trdil, da se dogodki delijo v dve skupini: na vzročno pogojene in ostale.
"Sam verjamem, da so vsi veličastni dosežki matematične in fizikalne znanosti - naši nauki o evoluciji, enotnosti zakona in ostali - posledica naše neomajne želje, da bi svet v naših glavah oblikovali v bolj racionalno obliko, kot je tista, v katero ga vržejo grobe ureditve naših izkušenj. Svet se je v veliki meri izkazal kot plastičen za to našo zahtevo po racionalnosti. Kako zelo se bo še izkazal, ne more nihče reči ... Če neka formula za izražanje narave sveta krši mojo moralno zahtevo, jo bom lahko vrgel čez krov ali vsaj podvomil vanjo, kot če bi razočarala mojo zahtevo po enotnosti zaporedja ... Načelo vzročnosti, na primer - kaj je to drugega kot postulat, prazno ime, ki zajema zahtevo, da zaporedje dogodkov ... kaže globljo vrsto povezanosti ene stvari z drugo kot zgolj poljubno nizanje, ki se zdaj fenomenalno kaže?"
- William James, Volja do verjetja, str. 147.
V zakonu
Zakon predpostavlja, da imamo svobodno voljo. Naloga sodišč je ugotoviti, kdaj ljudje nekaj naredijo in kaj so mislili, ko so se odločili, da to storijo. Na primer, pomislite na nekoga, ki ubije nekoga drugega. Sodišče poskuša ugotoviti, (1) ali je dejansko ubil drugo osebo in (2) ali se je za to odločil. Sodišča ne postavljajo zgornjega filozofskega vprašanja.
V znanosti
Fizika
V preteklosti so ljudje, kot je bil Demokrit, videli vesolje kot deterministično. Nekateri so menili, da bodo lahko s pridobivanjem dovolj informacij popolnoma predvideli, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Sodobna znanost pa je mešanica determinističnih in stohastičnih teorij.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je svobodna volja?
O: Svobodna volja je sposobnost izbire med različnimi dejanji.
V: Zakaj je dejanje smiselno presojati le, če je bilo svobodno izbrano?
O: Če dejanje ni svobodno izbrano, potem oseba, ki ga stori, nima nadzora nad njim in ne more biti odgovorna.
V: Zakaj so stvari, kot so nasvet, prepričevanje in prepoved, brez svobodne volje nesmiselne?
O: Ta dejanja so nesmiselna, če ljudje nimajo svobodne volje, saj lahko nasveti, prepričevanje in prepovedi vplivajo na njihovo vedenje le, če lahko ljudje izbirajo svoja dejanja.
V: Kaj pomeni svobodna volja?
O: Svobodna volja pomeni, da lahko ljudje počnejo različne stvari in da imajo različna dejanja različne rezultate.
V: Katera dejanja si zaslužijo priznanje ali krivdo?
O: Tradicionalno si zaslužijo priznanje ali krivdo le dejanja, ki so bila storjena po svobodni volji.
V: Zakaj je svobodna volja problem v etični filozofiji?
O: Svobodna volja je problem v etični filozofiji, ker sproža vprašanja o odgovornosti in odgovornosti posameznikov za njihova dejanja.
V: Zakaj je svobodna volja pomembna za filozofijo znanosti?
O: Svobodna volja je pomembna za filozofijo znanosti, ker sproža vprašanja o predvidljivosti in determinizmu naravnega sveta.
