Reformirane cerkve
Reformirane cerkve so skupina krščanskih protestantskih denominacij, ki jih zgodovinsko povezuje nauk, enak ali podoben kalvinizmu. Razvila se je v švicarski reformaciji, ki sta jo vodila Huldrych Zwingli in John Calvin, kmalu zatem pa se je pojavila v državah po vsej zahodni Evropi. Vsak narod, v katerem se je reformirano gibanje prvotno uveljavilo, je imel svojo cerkveno upravo. Več teh lokalnih cerkva se je razširilo v svetovne denominacije, večina pa je doživela razkol v več denominacij.
Zgodovina
Prve reformirane cerkve so bile ustanovljene v Evropi leta 1500 po protestantski reformaciji.
Oblika doktrine
Reformirani nauk je izražen v različnih besedilih]. Nekatera med njimi uporabljajo številne denominacije. Različne denominacije uporabljajo različne izpovedi, običajno na podlagi zgodovinskih razlogov. Nekatere od še vedno pogosto uporabljenih izpovedi so (z letnico nastanka):
- Francoska izpoved (1559),
- Škotska izpoved (1560),
- Tri oblike enotnosti
- Heidelberški katekizem (1563),
- Belgijska izpoved (1566),
- Dordrechtski kanoniki (1619),
- Druga helvetska veroizpoved (1566)
- Westminstrski standardi
- Westminstrska izpoved vere (1646)
- Westminstrski krajši katekizem (1649)
- Westminstrski večji katekizem (1649)
- Baptist
- Londonska baptistična izpoved vere (1689)
Oblika upravljanja
Reformirane cerkve imajo dve glavni obliki cerkvene ureditve:
- Prezbiterijanska politika ali sinodalna vlada - vladajo skupščine posvečenih uradnikov.
- kongregacionalistična ureditev, npr. kongregacionalistične cerkve
