Vročina (povišana telesna temperatura): vzroki, simptomi in kdaj k zdravniku

Vročina: prepoznajte vzroke, simptome in kdaj nujno k zdravniku. Praktični nasveti za merjenje, skrb za otroke in ukrepi pri visoki temperaturi.

O vročini govorimo, kadar je telesna temperatura osebe višja od 37,5 stopinj Celzija (99,5 Fahrenheita). Normalna telesna temperatura pri ljudeh se spreminja glede na različne dejavnike, vključno s starostjo in stopnjo telesne dejavnosti. Običajno se navaja kot 37 stopinj Celzija (98,6 F), seveda pa se od človeka do človeka razlikuje za vsaj 0,5 stopinje Celzija. Dejanska meritev telesne temperature se razlikuje glede na mesto merjenja. Če je temperatura izmerjena pod jezikom, je lahko nižja. Rektalna temperatura bo za približno 0,3 C (0,55 F) višja, temperatura pod pazduho pa bo za približno toliko nižja.

Ko ljudje zbolijo, se njihov imunski sistem bori proti bolezni, zato se telesna temperatura zviša. Vročina je obrambni ukrep telesa pred mikrobi: življenjski cikli mikrobov se prekinejo, ko se telesna temperatura dvigne.

Približno 38 °C (100,4 F) se imenuje nizka vročina, nad 39,5 °C (103 F) pa visoka vročina.

Otroci imajo običajno višjo vročino kot odrasli, saj je njihov imunski sistem manj zrel. Dojenčki imajo najvišjo normalno temperaturo, ki se s starostjo znižuje. Tudi nekatere živali, zlasti majhne, kot so kunci in mačke, imajo višjo normalno temperaturo kot ljudje.

Včasih je visoka vročina lahko nujna medicinska pomoč. Pri temperaturi 42 °C (107,6 F) ali nad njo se začnejo pojavljati poškodbe organov, ki jih morda ne bo mogoče popraviti. Večino vročine povzročijo okužbe, bodisi bakterijske bodisi virusne, nekatere vročine pa lahko povzročijo rakava obolenja, vključno z levkemijo, limfomom in ledvičnoceličnim karcinomom.

Kaj povzroča vročino?

Najpogostejši vzrok vročine so okužbe — virusne (npr. prehlad, gripa, respiratorne okužbe) in bakterijske (npr. vnetja srednjega ušesa, pljučnica, okužbe sečil). Druge možne težave so vnetja (autoimunske bolezni), določena zdravila (medicinska reakcija ali toksičnost), cepljenja, vročinska bolezen zaradi izpostavljenosti visokim temperaturam in redkejši vzroki, kot so malignosti ali hormonske motnje.

Znaki in simptomi, ki spremljajo vročino

• Tresenje in mrzlica (ko se telo ogreva do nove nastavljene temperature).
• Povečano potenje, slabost, glavobol, mišična bolečina, utrujenost.
• Zmanjšan apetit, povečano srčno frekvenco in hitrejše dihanje.
• Pri otrocih so pogosti tudi razdražljivost, bruhanje ali spremembe pri hranjenju in spanju.
• Pri nekaterih resnih okužbah se lahko pojavijo izpuščaji, oteženo dihanje, zmedenost ali otrdel vrat — to zahtevajo takojšnjo oceno zdravnika.

Kako pravilno izmerimo telesno temperaturo

• Merilna mesta: rektalno (najbolj zanesljivo pri dojenčkih), oralno (pri starejših otrocih in odraslih), aksilarno/pod pazduho (manj natančno), timpansko (v ušesu) in s termometrom čez temporalno arterijo.
• Pri interpretaciji upoštevajte, da se normalne vrednosti razlikujejo glede na mesto merjenja — rektalna je običajno nekoliko višja, aksilarna nekoliko nižja kot je navedeno zgoraj.
• Sledite navodilom proizvajalca termometra in pri dojenčkih po možnosti uporabite rektalno merjenje; pri uporabi elektronskih merilnikov preverite, ali je sonda čista in pravilno nameščena.

Kdaj k zdravniku ali v nujno pomoč

• Dojenčki mlajši od 3 mesecev z rektalno temperaturo ≥ 38,0 °C: takoj poiščite zdravniško pomoč.
• Otroci 3 mesecev–3 let z vztrajno vročino, ki je huda ali spremljajo zaskrbljujoči simptomi (težko dihanje, dehidracija, bruhanje, neodzivnost): posvet z zdravnikom.
• Vsi posamezniki z vročino in znaki resne bolezni — zmedenost, hudo zadihanost, vztrajna bolečina, izpuščaji, poškodbe glave ali sum na sepso — naj poiščejo nujno pomoč.
• Vročina, ki traja več kot 48–72 ur brez jasnega vzroka ali ne reagira na običajna zdravila, naj se ocenjuje pri zdravniku.
• Posamezniki z oslabljenim imunskim sistemom (npr. obravnava raka, imunosupresivna zdravila) naj pri vsaki vročini kontaktirajo zdravnika.

Zdravljenje in lajšanje simptomov

• Večina vročin do zmerne višine ne potrebuje agresivnega zdravljenja, ker je to del naravnega odziva telesa. Cilj je lajšanje nelagodja in preprečevanje dehidracije.
• Antipiretiki: paracetamol (acetaminofen) in ibuprofen so najpogosteje uporabljeni za znižanje temperature in lajšanje bolečin. Uporabljajte jih po navodilih in pri otrocih po priporočilih glede teže. Ne dajajte aspirina otrokom in mladostnikom zaradi tveganja za Reyejev sindrom.
• Nefarmakološki ukrepi: počitek, dovolj tekočine, lahko oblačenje (ne preveč plastov oblačil), hladni obkladki na čelo. Izogibajte se močnemu hlajenju ali ledenim kopelim, ki lahko povzročijo tresenje in povečanje telesne temperature.
• Če je vročina posledica bakterijske okužbe (npr. bakterijska pljučnica, okužba sečil), bo zdravnik predpisal ustrezno antibiotiko.

Posebne situacije in nevarnosti

• Febrilni konvulziji (krči): pogoste pri otrocih med približno 6 mesecev in 5 let. Večina je kratkotrajnih in ne pušča posledic, vendar morate ob prvem krču ali če krč traja dlje kot 5 minut oziroma ima žariščne znake, nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
• Hipertermija (prekomerno segrevanje telesa, npr. pri toplotnem udaru) se razlikuje od vročine, ker gre za neusklajenost termoregulacije in zdravljenje vključuje hitro hlajenje ter nujno medicinsko obravnavo.
• Pri starejših ljudi je lahko vročina manj izrazita; tudi blago povišanje temperature je lahko znak resne okužbe.

Kaj spremljati doma

• Spremljajte spremljajoče simptome (zmedenost, dihalne težave, zmanjšan vnos tekočine, zmanjšano izločanje urina, vztrajna bruhanja ali izpuščaj).
• Če dajete zdravila proti vročini, zabeležite odmerek in čas; če je potrebno ponavljanje, upoštevajte minimalne intervale med odmerki.
• Pri vztrajanju ali poslabšanju stanja poiščite zdravniško pomoč.

Vročina je pogosto znak, da se telo bori z okužbo, in same po sebi pri zmernih vrednostih praviloma ne predstavljajo neposredne nevarnosti. Pomembno pa je prepoznati znake resne bolezni in vedeti, kdaj treba takoj poiskati pomoč, zlasti pri dojenčkih, majhnih otrocih, starejših ali imunsko oslabljenih osebah.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je vročina?

V: Kakšna je normalna telesna temperatura za ljudi?

V: Kako lokacija merjenja vpliva na dejansko merjenje telesne temperature?

V: Zakaj se telesna temperatura zviša, ko smo bolni?

V: Kaj je nizka in kaj visoka vročina?

V: Ali imajo otroci višjo vročino kot odrasli?

V: Ali obstajajo živali z višjo normalno temperaturo kot ljudje?

Išči po črki