Petindevetdeset tez Martina Luthra (1517) — proti prodaji odpustkov

Petindevetdeset tez o moči odpustkov, splošno znanih kot Petindevetdeset tez, je napisal Martin Luther leta 1517 kot kritiko prakse prodaje odpustkov v katoliški cerkvi.

Luther je trdil, da Cerkev ne sme prodajati odpustkov kot sredstvo za odkupitev grehov ali odpravo občutka vesti. Njegove teze so izpostavile, da je pravo odpuščanje grehov stvar Boga in resnične pokore, ne pa denarnih prispevkov ali javnih ceremonij. Kritiziral je tudi zlorabo odpustkov kot sredstvo zbiranja sredstev za gradnjo cerkvenih poslopij (med drugim tudi za cerkev sv. Petra v Rimu) in širjenje zmotnih pričakovanj med verniki.

Vsebina in glavni poudarki

• Luther je poudarjal pomen notranje pokore (metanoia) pred zunanjimi dejanji.
• Trdil je, da Cerkev nima avtoritete, da z denarjem zagotavlja Božje odpuščanje vesti ali skrbi za dušo.
• Opozoril je na zavajanje vernikov s trditvami, da odpustki lahko popolnoma in takoj odstranijo kazni za grehe.
• Izpostavil je, da je pravi zaklad Cerkve evangelij in Kristusovi zaslužki, ne zbiračnik denarja ali dokumenti, ki obljubljajo oprostitev.

Sprejem in širjenje

31. oktobra 1517 se je Luter obrnil na cerkvene oblasti s svojim nujnim pozivom k reformi in jim predstavil svoje teze. Ko se škofje niso ustrezno odzvali, je Luter besedilo razposlal tudi širše. Zaradi izuma tiska so se teze hitro razširile po Nemčiji in širše ter bile natisnjene v mestih, kot so Nürnberg, Leipzig in Basel. Hiter tiskarski promet je močno prispeval k njihovemu vplivu in k nastanku javne razprave.

Key figuri, kot je bil pridigar Johann Tetzel, ki je v Nemčiji pooblaščeno prodajal odpustke, so postali tarče Lutrove kritike. Nasproti nekaterim cerkvenim voditeljem se je oblikovalo veliko javno zanimanje za Lutrove ideje, kar je utrlo pot protestantski reformaciji.

Zgodovinski pomen in posledice

Petindevetdeset tez so pogosto omenjene kot simbolični začetek protestantske reformacije. Njihov vpliv je sprožil dolg proces verskih, političnih in družbenih sprememb v Evropi: odprtje razprav o avtoriteti papeža, potrebi po prevodih Svetega pisma v ljudske jezike, ter obnovah v liturgiji in cerkveni praksi. Luter je kasneje doživel uradno obsodbo in je bil izobčen, njegova gibanja pa so vodila do nastanka različnih protestantskih cerkvenih skupnosti. Pomembni dogodki v nadaljevanju so bili npr. Dieta v Wormsu (1521) in izmenične etape reformacijskih procesov v 16. stoletju.

O pripenjanju tezen na vrata in rokopisno odkritje

Tradicionalna pripoved navaja, da je Luter 31. oktobra 1517 teze pribit na vrata cerkve v Wittenbergu kot javno vabilo k razpravi. Ta dogodek je postal del reformacijske ikonografije, čeprav so zgodovinarji dolgo razpravljali o tem, ali je do dejanskega pribijanja prišlo ali gre bolj za simbolično dejanje.

Februarja 2007 so mediji poročali o odkritju rokopisnega zapisa Lutrovega tajnika Georga Rörerja v univerzitetni knjižnici v Jeni, ki naj bi potrjeval tradicionalno pripoved o pripenjanju tezen. To odkritje je sprožilo dodatne raziskave in razprave med zgodovinarji; nekateri ga sprejemajo kot pomemben dokaz, drugi pa ostajajo previdni glede njegovega pomena in izvorne verodostojnosti, dokler ga ne ocenijo širše strokovne analize.

Zaključek

Petindevetdeset tez so bile kratko, a izjemno vplivno sporočilo, ki je izzvalo razpravo o veri, pokori in cerkveni oblasti. Njihov pomen presega samo vprašanje odpustkov: sprožile so širši premik k premisleku o tem, kako naj Cerkev deluje v odnosu do posameznikove vesti in dobesednega razumevanja Svetega pisma.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je napisal Petindevetdeset tez?

V: Kaj je bil glavni Lutrov argument v Petindevetdesetih tezah?

V: Kakšen učinek je imelo Luthrovo gibanje na Cerkev?

V: Kdaj je Luter cerkvenim oblastem predstavil svoje teze?

V: Kaj se je zgodilo, ko se škofje niso odzvali na Lutrov poziv k reformi?

V: Kje je bilo natisnjenih petindevetdeset tez?

V: Kateri nov podatek o Lutrovem delovanju je bil odkrit v zadnjih letih?

Išči po črki