Krištof Kolumb (1451–1506): življenje, odkritje Novega sveta in vpliv

Kolumb ni bil prvi Evropejec, ki je odkril Ameriko. V času njegovega potovanja Evropejci niso vedeli, da Amerika obstaja. Vendar je Leif Erikson okoli leta 1000 našega štetja pristal v današnji Kanadi. To odkritje ni vplivalo na evropsko zgodovino in ni bilo dobro dokumentirano. Kolumb je Ameriko odkril v smislu, da je bil prva oseba, ki je vzpostavila večkratno raziskovanje in stik z Novim svetom. Drug vidik je, da so ameriški domorodci tam živeli že več tisoč let pred njegovim prihodom. Vendar Indijanci iz očitnih razlogov niso beležili ali prispevali k evropskemu zapisu zgodovine. Kolumb je torej Ameriko odkril v kontekstu evropske zgodovine.

Veliko ljudi v Zahodni Evropi je želelo najti krajšo pot do Azije. Kolumb je mislil, da bo v Azijo prišel z jadranjem proti zahodu. Ker ni poznal zahodne poloble, se ni zavedal, da mu bo preprečila pot do Azije.

Vendar Kolumb ni imel dovolj denarja, da bi sam plačal to potovanje. Po porazu Granadskega emirata sta španska vladarja Ferdinand II. in Izabela I.Kastiljska privolila v plačilo potovanja. Obljubil jima je, da bo prinesel zlato in začimbe.

Avgusta 1492 so Kolumb in njegovi mornarji zapustili Španijo s tremi ladjami: Santa María (Sveta Marija), Pinta (Poslikana) in Santa Clara (z vzdevkom Niña: Deklica).

Tri ladje so bile zelo majhne. Zgodovinarji menijo, da je bila največja ladja, Santa María, dolga le približno 18 metrov in široka od 16 do 19 metrov.

Druge Kolumbove ladje so bile še manjše. Zgodovinarji menijo, da so bile dolge približno 50-60 čevljev (15-18 metrov).

Voyage

12. oktobra 1492 je Kolumb po približno štirih mesecih plovbe pristal na majhnem otoku na Bahamih. Domačini so ga imenovali Guanahani, Kolumb pa ga je preimenoval v otok San Salvador ("Sveti odrešenik"). Na otoku je spoznal ameriške domorodce Arawek in Taíno, ki so živeli na otoku. Do Kolumba in njegove posadke so bili prijazni in miroljubni. Ker ni vedel, kje je, in je mislil, da je dosegel Azijo, "Indijo", jih je imenoval "Indijanci". Njihovo zemljo je razglasil za špansko.

Kolumb je nato odplul na današnjo Kubo in nato na Hispaniolo. Na Hispanioli je Kolumb zgradil trdnjavo. To je bilo eno prvih evropskih vojaških oporišč na zahodni polobli. Poimenoval jo je Navidad (špansko "božič"). Tam je pustil devetintrideset članov posadke in jim naročil, naj poiščejo in shranijo zlato.

Obravnava avtohtonih prebivalcev

Na dan, ko je pristal na Bahamih, je Kolumb pisal o Arawakih in Taínih:

Kolumb je opazil, da imajo nekateri Aravaki zlate uhane. Nekaj jih je vzel v ujetništvo in jim naročil, naj ga pripeljejo do zlata. Vendar jim ni uspelo.

Encyclopædia Britannica navaja:

24. septembra 1493 je Kolumb zapustil Španijo z dovolj ladjami, zalogami in ljudmi, da bi napadel in ustanovil španske kolonije v Novem svetu. Imel je 17 ladij in 1 200 mož. Med njimi so bili vojaki in kmetje. Med njimi so bili tudi duhovniki, katerih naloga je bila spreobrniti domorodce v krščanstvo.

Na tem potovanju je Kolumb raziskal nekatere otoke Malih Antilov. Poleg tega je objadral večino Hispaniole ter raziskal tiste dele Jamajke in Kube, ki jih na svojem prvem potovanju ni videl.

Nato se je vrnil v trdnjavo Navidad. Ugotovil je, da je trdnjava pogorela. Enajst od 37 Kolumbovih vojakov, ki jih je pustil v trdnjavi, je bilo tam pokopanih. Ostali so izginili. Zgodovinarji menijo, da se je to zgodilo zaradi bolezni in spopadov z Aravaki.

Obravnava avtohtonih prebivalcev

Medtem ko je bil Kolumb odsoten z Navidada in je raziskoval Jamajko in Kubo, so njegovi vojaki prenehali graditi novo utrdbo in kmetije. Aravaki so jim dajali hrano. Prav tako so Aravakom kradli stvari in posiljevali ženske Aravakov. Zaradi tega so se Aravaki odločili, da se bodo Špancem uprli. Vendar je imela Španija veliko orožja, ki ga Aravaki še niso videli, vključno z jeklenimi meči, pikami, samostreli, psi in konji. Zaradi tega je Španija veliko lažje zmagovala v bojih proti Aravakom.

Kolumb se je maščeval tudi Aravakom, ker so v Navidadu ubili njegove vojake. Vsakemu domorodcu, starejšemu od 14 let, je naložil, da mu vsake tri mesece odda določeno količino zlata. Če tega ni storil, so mu Kolumbovi možje odrezali roke, tako da je izkrvavel do smrti. Zgodovinar Carl Lehrburger pravi, da je na ta način umrlo približno 10 000 domorodcev. Kolumb je svoje vojake vodil tudi v številne različne vasi v Hispanioli, da bi jih zavzel in jih prisilil, da mu prav tako plačujejo zlato. Če niso mogli plačati zlata, so ljudi spremenili v sužnje ali jih ubili.

Na delih otoka, ki jih je zavzel Kolumb, ni bilo veliko zlata. Številni Aravaki so poskušali pobegniti pred Kolumbom in njegovimi možmi, da jim ne bi odrezali rok. Vendar so jih Kolumbovi vojaki s psi lovili in ubili. Bartolomé de las Casas je dejal, da so Španci ubili dva od treh domorodcev na tem območju (čeprav je morda pretiraval).

Začetek čezatlantske trgovine s sužnji

Februarja 1495 je Kolumb začel čezatlantsko trgovino s sužnji. S svojimi vojaki je zajel približno 1 500 Taínov. Na Kolumbove ladje se jih je lahko vkrcalo le 500, zato je Kolumb svojim možem rekel, da lahko vse ostale vzamejo za sužnje. Vzeli so jih 600, 400 pa so jih izpustili. Od 500 domorodcev, ki jih je Kolumb poslal v Španijo kot sužnje, jih je približno 200 na poti umrlo. Polovica preostalih je bila ob prihodu zelo bolna. To je bilo prvič, da so ljudi poslali čez Atlantski ocean, da bi jih prodali kot sužnje.

Kolumbov prijatelj Michele da Cuneo je pomagal zajeti domorodce kot sužnje. Da Cuneo je pozneje v pismu zapisal, da mu je Kolumb dal zajeto domorodko, da bi jo posilil:

Kolumb se je leta 1498 odpravil na drugo potovanje. Portugalski kralj Janez II. je dejal, da je jugozahodno od otočja Zelenortski otoki celina. Na svojem tretjem potovanju je Kolumb želel najti to celino. Pred potovanjem je kraljica Izabela opomnila Kolumba, da mora z vsemi domorodci dobro ravnati in jih spremeniti v kristjane.

Kolumb je na to potovanje poslal tri ladje naravnost v Zahodno Indijo (Karibe). Druge tri ladje je vodil na dva portugalska otoka, nato na Kanarske otoke in nato na Zelenortske otoke. Z Zelenortskih otokov so odpluli do severne obale Južne Amerike in pristali v Trinidadu. Raziskal je tudi del Južne Amerike in otoke, ki se zdaj imenujejo Tobago in Grenada.

19. avgusta 1498 se je Kolumb vrnil na Hispaniolo. Ugotovil je, da je bilo veliko španskih naseljencev nesrečnih. Mislili so, da bo v Novem svetu več zlata. Nekateri med njimi so se med Kolumbovo odsotnostjo uprli. Kolumb je dal obesiti pet voditeljev upora. Ostale naseljence je skušal osrečiti tudi tako, da jim je dal zemljo v Hispanioli. Vendar so naseljenci v Španijo pošiljali pritožbe. Leta 1499 je kraljica Izabela na Hispaniolo poslala človeka po imenu Francisco de Bobadilla. Dala mu je pooblastila, da lahko stori vse, kar je menil, da bi moral storiti. Ko je leta 1500 prispel, je najprej dal Kolumba aretirati in ga v verigah poslal nazaj v Španijo.

Obravnava avtohtonih prebivalcev

Ko je Kolumb skušal osrečiti španske naseljence, je v Hispanioli uvedel sistem Encomienda. Po tem sistemu je Kolumb posameznemu španskemu naseljencu dal kos zemlje v Hispanioli. Včasih je podaril celotno domorodno vas. Vsi domačini, ki so živeli na tem območju, so morali delati za španskega naseljenca. Domačini so na tej zemlji živeli že stoletja. Kolumb jim je zemljo podaril in jih nato prisilil, da so na njej delali.

23. avgusta 1500 je bil Kolumb aretiran v Hispañoli, ki se zdaj imenuje Santo Domingo, zaradi krutosti do domačinov in Špancev. Oktobra 1500 so ga v verigah poslali v Španijo. Osvobodili so ga 12. decembra 1500 in ga privedli pred sodišče. Kolumb je imel pomembne prijatelje in kralj mu je vrnil svobodo. Ni več postal guverner, vendar mu je bilo sčasoma dovoljeno voditi še eno potovanje.

Kolumb je umrl zaradi odpovedi srca in artritisa v Valladolidu v Španiji pri 54 letih.

Kolumbovi sorodniki so povedali, da se je rodil v Genovi v Italiji. Danes noben zgodovinar ne more z gotovostjo trditi, kje se je Kolumb rodil. Večina strokovnjakov meni, da so najboljši dokazi, da se je rodil v Genovi. Drugi zgodovinarji pa menijo, da se je Kolumb rodil nekje drugje, na primer v Španiji ali na Portugalskem. Nekateri menijo, da je bil prvotno Jud, ki se je spreobrnil v krščanstvo.

Kolumb je zapisal, da se je prvič odpravil na morje, ko je bil star 14 let.

Leta 1477 se je Kolumb poročil s Felipo Moniz Perestrelo. Izhajala je iz napol plemiške družine, ki je bila povezana z jadralstvom. Umrla je okoli leta 1479 ali 1480 med porodom njunega sina Diega.

Leta 1485 je Kolumb v Kordobi v Španiji spoznal Beatriz Enríquez de Trasierra. Nekaj časa sta živela skupaj. Imela sta enega otroka po imenu Fernando.

Kolumb je imel na svojih potovanjih v Novi svet več različnih ciljev. Najprej je verjel, da lahko najde krajšo in lažjo pot do Azije, ki je omogočala stvari, ki jih Evropa ni. Verjel je, da bi lahko našel krajšo pot do Kitajske. Drugi ljudje so to prepričanje označili za absurdno. Kolumb je želel dokazati, da se ti ljudje motijo.

Drugič, Kolumb je želel najti zlato. Zlato je bila glavna vrsta denarja, ki se je uporabljala v Kolumbovih časih. V pismu španskemu kralju Ferdinandu in kraljici Izabeli je Kolumb zapisal: "Zlato je najodličnejše; zlato je zaklad, in kdor ga ima, počne na tem svetu vse, kar si želi." To pomeni, da lahko nekdo, ki ima zlato, počne vse, kar si želi. Številni zgodovinarji menijo, da je Kolumb želel postati mogočna oseba - in da bi postal mogočen, je moral najti zlato.

Ko so Španci spoznali Novi svet, so se tja odpravili številni konkvistadorji ali osvajalci. To je privedlo do španske kolonizacije obeh Amerik.

Španski konkvistadorji so se najprej naselili na otokih Hispaniola (danes Dominikanska republika in Haiti), Kuba in Portoriko. Nabrali so čim več zlata. Španci so pripeljali tudi duhovnike in prisilili ameriške domorodce, da so se spreobrnili v krščanstvo.

Kolumbov dan je v Združenih državah Amerike praznik, ki obeležuje Kolumbov prihod v Novi svet 12. oktobra 1492.

Svetovna Kolumbova razstava, ki je bila leta 1893 v Chicagu v zvezni državi Illinois, je bila organizirana ob 400. obletnici Kolumbovega obiska Amerike.