Konkvistadorji: španski osvajalci, raziskovalci in kolonizatorji

Konkvistador (angleško: Conqueror; Conquistadores ali Conquistadors) je bil španski vojak, raziskovalec in pustolovec, pogosto vodja zasebnih vojaških odpravlj ali kolonialnih pohodov. Konkvistadorji so v 15.–17. stoletju napadli in osvojili velike dele obeh Amerik ter Filipine in druge otoke v azijsko-pacifiški regiji. Mnogi med njimi so bili hidalgos (plemiči nižje kategorije), ki so iskali bogastvo, naslov in priložnost, ki je doma pogosto ni bilo mogoče doseči.

Izvor in pomen izraza

Beseda konkvistador izvira iz španskega conquistador, izpeljanka od glagola conquistar (osvojiti). V španski zgodovini se izraz uporablja predvsem za posameznike, ki so v imenu sebe, sponzorjev ali za račun španske krono vodili vojne pohode, osvojitve in kolonizacijo novega ozemlja v poznem srednjem veku in zgodnjem novem veku.

Časovni okvir in začetki

Njihova osvajanja so med 15. in 17. stoletjem prinesla špansko kolonialno vladavino. To obdobje se je začelo kmalu po prvih evropskih naselitvah v Ameriki, začenši z odpravo Krištofa Kolumba leta 1492 na današnjih Bahamih, in je vodilo v izgradnjo velikih kolonialnih aglomeracij in upravnih sistemov, ki bodo stoletja zaznamovali Latinoameriko — območje, danes znano kot Latinska Amerika.

Motivi in organizacija

• Motivi: želja po bogastvu (zlato, srebro), iskanje novih ozemelj in prestiža, verska misija (širjenje katolištva) ter osebna ambicija.
• Financiranje: odprave so pogosto financirali zasebni vlagatelji, pa tudi španska krona; konkvistadorji so za svoje storitve pogosto zahtevali zemljo, pravice do dela (encomienda) in plemiške naslove.
• Pravni okvir: krona je izdajala kapitulacije (capitulaciones), s katerimi je odobrila odprave in podelila določene pravice in obveznosti.

Metode osvajanja

Konkvistadorji so premagovali veliko večja avtohtona prebivalstva z združevanjem več dejavnikov:

• vojaška tehnologija (ogenj, puške, topovi),
• uporaba konjev in oklepov, ki so bili ameriškim prebivalcem neznani,
• sklenitev zavezništev z nasprotnimi plemeni ali skupinami znotraj avtohtonih cesarstev,
• uveljavljanje taktik izsiljevanja, pogajanj in prevare,
• neposredno in posredno uničenje zaradi bolezni (npr. variola), ki so jih Evropejci nenamerno prinesli in ki so katastrofalno znižale število domačega prebivalstva.

Znani konkvistadorji

Med najbolj znanimi so Hernán Cortés, ki je med 1520 in 1521 je Cortés skupaj z domorodnimi nasprotniki Aztekov osvojil mogočno azteško cesarstvo, s čimer je ozemlje današnje Mehike je kot Nova Španija prešlo pod oblast španskega cesarstva. Pomemben je bil tudi Francisco Pizarro je, ki je pozneje odkril in osvojil velik imperij Inkov. Poleg njiju so bili pomembni še Pedro de Alvarado, Diego de Almagro, Hernando de Soto, Francisco Vázquez de Coronado in Miguel López de Legazpi (ta je povezan z osvajanje Filipinov).

Ureditev kolonij in gospodarske posledice

Po osvajanjih so španske oblasti uvedle upravne institucije (viceroyalties, audiencias), sistem podeljevanja zemljišč in dela (encomienda) ter cerkvene misije, ki so imele cilj pokristjanjevanja in kulturne asimilacije. Gospodarsko so bile kolonije usmerjene v pridobivanje naravnih virov — zlasti srebra (slavna rudnika Potosí) in drugih surovin — kar je močno vplivalo na svetovno trgovino in razvoj španskega imperija.

Posledice za domorodno prebivalstvo

Posledice konkvistadorjev so bile dalekosežne in pogosto uničujoče:

• drastičen upad prebivalstva zaradi bolezni, vojn in prisilnega dela,
• izguba ozemelj, gospodarske neodvisnosti in tradicionalnih načinov življenja,
• kulturna in verska preobrazba ter nastanek mešanih skupnosti (mestizo),
• uvajanje novih rastlin, živali in tehnologij (kolumbijski izmenjavi) — kar je imelo dolgoročne pozitivne in negativne posledice.

Pravna in moralna razprava

V času osvajanj in po njih so se pojavljale tudi pravne in moralne razprave o pravicah domorodcev. Teologi in pravniki, kot je bil Bartolomé de Las Casas, so izpostavljali zlorabe in zahtevali zaščito avtohtonega prebivalstva. Kljub temu je sistem pogosto omogočal izkoriščanje in prisilno delo.

Dediščina in kontroverze

Dediščina konkvistadorjev je kompleksna. Po eni strani so njihove odprave oblikovale sodobne države, jezike in religije v Latinski Ameriki ter povezale svetovne trgovske poti; po drugi strani pa so povzročile ogromno trpljenje in izgubo avtohtonega znanja in življenja. Danes so konkvistadorji predmet zgodovinskih preučevanj, kulturnih spopadov in razprav o tem, kako razumeti in ocenjevati preteklost.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo so bili konkvistadorji?

V: Kakšen je pomen besede konkvistador?

V: Kaj so prinesla osvajanja konkvistadorjev?

V: Kdo je bil prvi uspešni konkvistador?

V: Kaj so Hernán Cortés in njegovi domorodni sovražniki počeli med letoma 1520 in 1521?

V: Kakšen je bil rezultat osvojitve Aztekov s strani Hernána Cortésa?

V: Katero cesarstvo je Francisco Pizarro našel in osvojil?

Išči po črki