Vasco Núñez de Balboa — španski raziskovalec in prvi Evropejec ob Tihem oceanu

Vasco Núñez de Balboa: španski konkvistador, prvi Evropejec ob Tihem oceanu, ustanovitelj Dariéna, iskalec zlata in žrtev političnih spletk — napeta zgodba poguma in izdaje.

Vasco Núñez de Balboa (ok. 1475–1519) je bil španski raziskovalec in konkvistador, znan kot prvi Evropejec, ki je zagledal Tihi ocean. Bil je eden od ustanoviteljev naselbine Darién na ozemlju današnje Paname in je imel pomembno vlogo v zgodnjih španskih poskusih osvajanja in raziskovanja obeh ameriških obal.

Zgodnje življenje in prihod v Novi svet

Balboa se je rodil kot član revnejše hidalga družine v Iberski polkotlini. Kot mnogi njegovi sodobniki je odšel v Ameriko v iskanju bogastva in priložnosti. Najprej je deloval na Hispanoli, kasneje pa se je preselil na celino, kjer je sodeloval pri ustanavljanju naselij in organiziranju izkopavanj in trgovine.

Ustanavljanje Dariéna in regionalna moč

V Dariénu je Balboa sodeloval pri vzpostavljanju kolonialne uprave in gospodarskih stikov z domačimi prebivalci. Zaradi svojih vodstvenih sposobnosti so ga izvolili za župana in kasneje imenovali za guvernerja območja. Njegova oblast in slava sta pritegnili pozornost tako privržencev kot tekmecev. Iskal je predvsem zlato in nove poti do bogastev, značilnih za čas konkvistadorjev.

Odkritje Tihega oceana

Leta 1513 je Balboa z manjšo odpravo prečkal ozki del kopnega, ki ločuje Atlantik od Tihega oceana. Po informacijah iz primorskih vasi in ob pomoči domačinov je dosegel obalo južne strani isthmusa in je formalno zahteval morje za krono Španije ter mu dal ime Mar del Sur (Južno morje). Ta dogodek je imel velik pomen: dokazal je povezavo med dvema oceanoma po kopnem in odprl pot za nadaljnje pomorske raziskave. Kasneje je to morje dobilo ime Tihi ocean (Pacific), ko ga je poimenoval Ferdinand Magellan.

Spor s Pedrariasom in smrt

Balboa se je znašel v trajnem sporu z novim španskim guvernerjem Pedrom Ariasom Dávilo (znanim tudi kot Pedrarias). Rivalstvo je bilo politične in osebne narave — šlo je za boj za oblast, vpliv in premoženje v novih ozemljih. Dávila je v Dariénu prevzel oblast in naj bi po ukazu krono preiskoval Balboine postopke; obtožil ga je izdaje in zarote. Ko se je Balboa leta 1519 vrnil v Darién, ga je Dávila postavil pred sodišče in ga nato usmrtil. Obtožbe o izdaji so bile po mnenju mnogih sodobnikov in zgodovinarjev politično motivirane.

Zapuščina

Balboa velja za enega ključnih zgodnjih raziskovalcev Srednje Amerike. Njegovo prečkanje isthmusa in zahteva Tihega oceana za Španijo sta imeli trajen vpliv na nadaljnje pomorske odprave, trgovinske poti in kolonialno politiko v regiji. Njegovo ime nosijo različni kraji in spomeniki, zlasti v Panami, kjer ga spominjajo kot pomembno osebnost v zgodovini odkritij.

Išči po črki