Věra Čáslavská (3. maj 1942 - 30. avgust 2016) je bila češkoslovaška športna gimnastičarka in češka športnica. Bila je nadvse priljubljena in karizmatična osebnost, znana po izrazitemu nastopu in sposobnosti združevanja tehnične dovršenosti z umetniškim izrazom. Věra Čáslavská je med letoma 1959 in 1968 osvojila 22 mednarodnih naslovov, med njimi sedem zlatih olimpijskih medalj, štiri naslove svetovne prvakinje in enajst naslovov evropske prvakinje. Čáslavská in sovjetska Larisa Latynina sta edini telovadki, ki sta na dveh zaporednih olimpijskih igrah osvojili zlato medaljo v mnogoboju; v obdobju 1964–1968 je bila praktično neporažena v velikem mnoštvu tekmovalk v mnogoboju.
Športna pot
Čáslavská je začela telovaditi že v otroštvu in hitro izstopala zaradi svoje tehnične natancenosti in umetniškega pristopa k prostih vajam. Njena kariera je vrh dosega dosegla v šestdesetih letih, ko je z vrsto vidnih nastopov postala ena najbolj prepoznavnih športnic svojega časa. Zelo je vplivala na razvoj sodobne ženske gimnastike, saj je s svojim slogom in koreografijo povišala pomen estetskega vidika nastopov ob ohranitvi najvišjih športnih standardov.
Olimpijske igre in največji uspehi
Na olimpijskih igrah je bila Čáslavská izjemno uspešna: osvojila je sedem zlatih medalj in tudi več drugih odličij, kar jo uvršča med najbolj nagrajene telovadke v zgodovini športa. Poleg olimpijskih uspehov je bila večkratna svetovna in evropska prvakinja ter redna zmagovalka na velikih mednarodnih tekmovanjih skozi celotno obdobje svoje kariere.
Politično stališče in posledice
Čáslavská je bila tudi znana po svojem državljanskem pogumu. Po invaziji držav Varšavskega pakta na Češkoslovaško leta 1968 je javno izražala nasprotovanje vpadu in s simboličnimi gesto na podelitvi medalj opozorila na dogajanje v domovini. Zaradi svojih stališč je bila v naslednjih letih deležna represivnih ukrepov s strani oblasti: soočila se je z omejitvami, izključitvijo iz javnega življenja in težavami pri profesionalnem delu. Po političnih spremembah po letu 1989 je bila njena vloga in prispevek do športa ter državljanske drže znova cenjeni.
Poznejše življenje in družbena dejavnost
Po padcu komunizma je Čáslavská ostala javno dejavna; bila je prepoznana kot simbol upora in integritete. V novejši demokratični državi je prevzela tudi politične in predstavniške vloge ter sodelovala v raznih društvih in projektih, povezanih s športom in mladimi. Njena zgodba je postala vir navdiha za več generacij telovadk in športnikov.
Nagrajevanje in zapuščina
Věra Čáslavská velja za eno največjih ženskih telovadk v zgodovini. Prejela je številne nagrade in priznanja doma in v tujini; njeno ime je sinonim za visok etični standard, športno odličnost in umetniško dovršen nastop. Njena zapuščina živi v spominu navdušencev gimnastike, v šolah gimnastike ter v širšem pomenu v kulturnem in družbenem spominu Češke in Slovenije.
Smrt
Čáslavská je umrla 30. avgusta 2016 v Pragi. Njena smrt je sprožila val spominov in poklonov iz sveta športa, politike in kulture; mnogi so poudarili ne le njene športne dosežke, temveč tudi pogum in načela, po katerih je živela.
Vpliv: Věra Čáslavská ostaja vzor športne odličnosti in državljanske drže. Njena kariera in javno delovanje sta navdihnila nešteto športnic in športnikov ter prispevala k razvoju gimnastike kot zahtevne in umetniške discipline.
