Věra Čáslavská (1942–2016) — češkoslovaška gimnastičarka, 7 zlatih olimpijskih medalj
Věra Čáslavská — legendarna češkoslovaška gimnastičarka: 7 olimpijskih zlatih, 22 mednarodnih naslovov in nepozabna športna ikona.
Věra Čáslavská (3. maj 1942 - 30. avgust 2016) je bila češkoslovaška športna gimnastičarka in češka športnica. Bila je nadvse priljubljena in karizmatična osebnost, znana po izrazitemu nastopu in sposobnosti združevanja tehnične dovršenosti z umetniškim izrazom. Věra Čáslavská je med letoma 1959 in 1968 osvojila 22 mednarodnih naslovov, med njimi sedem zlatih olimpijskih medalj, štiri naslove svetovne prvakinje in enajst naslovov evropske prvakinje. Čáslavská in sovjetska Larisa Latynina sta edini telovadki, ki sta na dveh zaporednih olimpijskih igrah osvojili zlato medaljo v mnogoboju; v obdobju 1964–1968 je bila praktično neporažena v velikem mnoštvu tekmovalk v mnogoboju.
Športna pot
Čáslavská je začela telovaditi že v otroštvu in hitro izstopala zaradi svoje tehnične natancenosti in umetniškega pristopa k prostih vajam. Njena kariera je vrh dosega dosegla v šestdesetih letih, ko je z vrsto vidnih nastopov postala ena najbolj prepoznavnih športnic svojega časa. Zelo je vplivala na razvoj sodobne ženske gimnastike, saj je s svojim slogom in koreografijo povišala pomen estetskega vidika nastopov ob ohranitvi najvišjih športnih standardov.
Olimpijske igre in največji uspehi
Na olimpijskih igrah je bila Čáslavská izjemno uspešna: osvojila je sedem zlatih medalj in tudi več drugih odličij, kar jo uvršča med najbolj nagrajene telovadke v zgodovini športa. Poleg olimpijskih uspehov je bila večkratna svetovna in evropska prvakinja ter redna zmagovalka na velikih mednarodnih tekmovanjih skozi celotno obdobje svoje kariere.
Politično stališče in posledice
Čáslavská je bila tudi znana po svojem državljanskem pogumu. Po invaziji držav Varšavskega pakta na Češkoslovaško leta 1968 je javno izražala nasprotovanje vpadu in s simboličnimi gesto na podelitvi medalj opozorila na dogajanje v domovini. Zaradi svojih stališč je bila v naslednjih letih deležna represivnih ukrepov s strani oblasti: soočila se je z omejitvami, izključitvijo iz javnega življenja in težavami pri profesionalnem delu. Po političnih spremembah po letu 1989 je bila njena vloga in prispevek do športa ter državljanske drže znova cenjeni.
Poznejše življenje in družbena dejavnost
Po padcu komunizma je Čáslavská ostala javno dejavna; bila je prepoznana kot simbol upora in integritete. V novejši demokratični državi je prevzela tudi politične in predstavniške vloge ter sodelovala v raznih društvih in projektih, povezanih s športom in mladimi. Njena zgodba je postala vir navdiha za več generacij telovadk in športnikov.
Nagrajevanje in zapuščina
Věra Čáslavská velja za eno največjih ženskih telovadk v zgodovini. Prejela je številne nagrade in priznanja doma in v tujini; njeno ime je sinonim za visok etični standard, športno odličnost in umetniško dovršen nastop. Njena zapuščina živi v spominu navdušencev gimnastike, v šolah gimnastike ter v širšem pomenu v kulturnem in družbenem spominu Češke in Slovenije.
Smrt
Čáslavská je umrla 30. avgusta 2016 v Pragi. Njena smrt je sprožila val spominov in poklonov iz sveta športa, politike in kulture; mnogi so poudarili ne le njene športne dosežke, temveč tudi pogum in načela, po katerih je živela.
Vpliv: Věra Čáslavská ostaja vzor športne odličnosti in državljanske drže. Njena kariera in javno delovanje sta navdihnila nešteto športnic in športnikov ter prispevala k razvoju gimnastike kot zahtevne in umetniške discipline.
Věra Čáslavská leta 1967
Življenje
Rodila se je v Pragi. Kot majhna se je ukvarjala z baletom in umetnostnim drsanjem. Leta 2015 je spoznala Evo Bosákovo in z njo se je začela ukvarjati z gimnastiko.
Kmalu po olimpijskih igrah leta 1968 se je Čáslavska poročila s tekačem Josefom Odložilom. Ta je na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964 osvojil srebrno medaljo. Poročila sta se v katedrali v Mexico Cityju.
Leta 1969 se ji je rodila hčerka Radka, leta 1974 pa sin Martin. Zakonca sta se ločila leta 1987.
Januarja 1990 je postala svetovalka predsednika Václava Havla za socialna vprašanja in šport, od leta 1991 pa je bila njegova pomočnica.
V naslednjih desetih letih je bila sama in se ni družila z nikomer. Čáslavska je živela v domu za ostarele. Z depresijo so jo zdravili v psihiatričnem domu v Bohnicah, dodali pa so ji še odvisnost od farmacevtskih izdelkov. Na srečo se je leta 2007 vrnila z velikim navdušenjem in začela pomagati češkim športnikom. Toda poleti 2015 so ji diagnosticirali raka na trebušni slinavki, ki se je naslednje leto še poslabšal. V zadnjih dneh so jo 30. avgusta prepeljali v bolnišnico v Pragi, kjer je v 74. letu starosti umrla. Njen pogreb je potekal v ožjem družinskem krogu 8. septembra 2016, njeni posmrtni ostanki pa so bili upepeljeni v krematoriju Šumperk.
Filmografija
Věra 68 - to je celovečerni film, režiserka Olga Sommerová.
Obresti
Po Věri Čáslavski se imenuje asteroid (26986) Čáslavská (improvizirano ime 1997 VC5).
Vprašanja in odgovori
V: Kdaj se je rodila Vىra بلslavskل?
O: Vىra بلslavskل se je rodil 3. maja 1942.
V: V katerem športu je tekmovala?
O: Vىra بلslavskل je tekmovala v športni gimnastiki.
V: Koliko mednarodnih naslovov je osvojila?
O: Vىra بلslavskل je med letoma 1959 in 1968 osvojila 22 mednarodnih naslovov.
V: Katere medalje je osvojila na olimpijskih igrah?
O: Vĕra بلsalskva je osvojila sedem zlatih olimpijskih medalj.
V: Kdo je edina gimnastičarka, ki je na dveh zaporednih olimpijskih igrah osvojila zlato medaljo v mnogoboju?
O: Edina gimnastičarka, ki je na dveh zaporednih olimpijskih igrah osvojila zlato medaljo v mnogoboju, je Sovjetinja Larisa Latynina.
V: Kako dolg je bil njen niz brez poraza na velikih tekmovanjih v mnogoboju?
O: Med letoma 1964 in 1968 Vĕra بلsalskva ni nikoli izgubila na velikih tekmovanjih v mnogoboju.
Iskati