Václav Havel – češki disident, dramatik in predsednik (1936–2011)

Václav Havel (češka izgovorjava: [ˈvaːtslaf ˈɦavɛl] ( poslušaj)), 5. oktober 1936-18. december 2011, je bil češki dramatik, esejist, disident in politik. Bil je deseti in zadnji predsednik Češkoslovaške (1989-1992). Nato je postal prvi predsednik Češke republike (1993-2003). Napisal je več kot dvajset gledaliških iger in številna neleposlovna dela. Mnoga od njih so bila prevedena v več jezikov.

Od šestdesetih let dalje je Havel pisal predvsem o politiki Češkoslovaške. Po praški pomladi je postal vse bolj aktiven proti vladi. Leta 1977 je postal mednarodno znan po svojem delu pri pripravi manifesta o človekovih pravicah, Listine 77. Postal je znan kot vodja opozicije na Češkoslovaškem. Zaradi teh dejavnosti je bil tudi zaprt. Leta 1989 je Havel med žametno revolucijo postal predsednik. Kot predsednik je Češkoslovaško in pozneje Češko republiko vodil v odprto demokracijo z več političnimi strankami. Njegova država se je v trinajstih letih, ko je bil predsednik, zelo spremenila. Češka se je ločila od Slovaške, čeprav je Havel nasprotoval ločitvi. Češka se je pridružila Natu in se začela pogajati o članstvu v Evropski uniji. Leta 2004 je postala članica EU. Havel je bil med prvimi, ki so podpisali Praško deklaracijo o evropski zavesti in komunizmu.

Zgodnje življenje in ustvarjanje

Václav Havel se je rodil v premožni in kulturno dejavni družini v Pragi. Njegovo otroštvo in mladost sta bila zaznamovana z drugo svetovno vojno in kasnejšim vzponom komunističnega režima v Češkoslovaški. Zaradi družinskih okoliščin ni mogel nadaljevati študija na univerzi v običajni smeri, zato se je usmeril v samostojno izobraževanje in pisanje.

V šestdesetih letih je postal pripadnik gledališkega kroga in napisal več satiričnih in absurdičnih iger, ki so kritično obravnavale birokracijo in totalitarno oblast. Med njegovimi najbolj znanimi dramskimi deli so igre, prevedene in uprizarjane po vsem svetu, ter eseji, v katerih je razvijal misli o odgovornosti posameznika in o naravi moči. Njegovo non-fikcijsko delo je vključevalo eseje, zapise iz zapora in politične refleksije.

Disidenca in Listina 77

Po zatrtju praške pomladi leta 1968 se je Havel vedno bolj vključeval v politično opozicijo. Bil je med pobudniki in podpisniki Listine 77, dokumenta, ki je izpostavljal kršitve človekovih pravic v državi in zahteval spoštovanje podpisanih mednarodnih sporazumov. Zaradi teh dejavnosti je Havel večkrat aretiran in zaprt; privoščil je tudi daljša obdobja prepovedi javnega objavljanja in nastopanja.

Njegov esej "The Power of the Powerless" (tudi leta 1978) velja za eno ključnih del v sodobni politični teoriji disidentstva: v njem analizira način, kako totalitarni režimi delujejo preko vsakodnevnih kompromisov posameznikov in kako lahko dejanja navadnih ljudi spodbudijo spremembe.

Žametna revolucija in predsedniško obdobje

Novembra in decembra 1989 je v znak masovnih nenasilnih demonstracij proti komunistični oblasti nastalo gibanje, v katerem je Havel, kot eden najbolj prepoznavnih disidentov, igral osrednjo vlogo. Sodeloval je pri ustanovitvi gibanja Občansko forum (Občanské fórum), ki je povezalo različne družbene skupine in zahtevalo mirno prehod v demokracijo. Kmalu zatem je bil izvoljen za predsednika Republike po demokratičnem soglasju.

Kot vrhovni predstavnik države je Havel vodil težek prehod iz enopartijskega totalitarnega sistema v pluralno demokracijo. Pod njegovim vodstvom je prišlo do političnih in gospodarskih reform, privatizacije, vzpostavitve večstrankarskega sistema ter postopnega približevanja zahodnim institucijam. Čeprav je nasprotoval hitri in prisilni delitvi federacije, se je moral sprijazniti z ločitvijo Češke in Slovaške ob razpadu federacije konec leta 1992.

Stališča, pisanje in mednarodni vpliv

Havel je ostal dosleden v svojih stanovanjih za človekove pravice, civilno družbo in moralno odgovornost intelektualcev in politikov. Njegova esejska dela in javna predavanja so imela velik vpliv v vzhodni Evropi in širše; pogosto je pozival k etični politiki in kritiziral tako totalitarne kot povsem pragmatične ali oportunistične pristope k oblasti. Havel je v tujini veljal za simbol mirne tranzicije, ki je navdihnila tudi druge nenasilne protestne premike.

Osebno življenje, zdravje in smrt

V zasebnem življenju je Havel dolgo časa ostal povezan z umetniškim in humanitarnim krogom; njegova prva žena je bila aktivna pri pomoči disidentom in pozneje pri dobrodelnosti. V poznejših letih je imel zdravstvene težave in se soočal z dolgoletnimi zapleti, zaradi katerih je tudi nekajkrat javno izginil zaradi zdravljenja. Umrl je 18. decembra 2011 v Pragi po dolgotrajni bolezni.

Zapuščina

Václav Havel je zapustil bogato literarno in politično zapuščino: kot dramatik in esejist je prispeval k evropski intelektualni tradiciji, kot disident in predsednik pa je postal simbol mirne demokratične spremembe v srednji Evropi. Njegova dela so še vedno predmet študija in prevodov, v številnih državah ga spoštujejo kot enega ključnih glasov 20. stoletja v boju za človekove pravice in dostojanstvo.

Predsedstvo

Havel je že vodil Državljanski forum, 29. decembra 1989 pa je postal predsednik. S položaja češkega predsednika se je poslovil 2. februarja 2003, ko se je končal njegov drugi mandat. Vsi člani zvezne skupščine so glasovali za to, da postane predsednik. To je bila presenetljiva sprememba, saj je Havel vedno trdil, da ga politika ne zanima. Skupaj z drugimi disidenti je trdil, da morajo spremembe priti neposredno od skupin ljudi in ne od vlade.

Na Češkoslovaškem so bile leta 1990 svobodne volitve. Havel je zmagal in ostal predsednik. Havel je med razpadom Češkoslovaške želel ohraniti federacijo Čehov in Slovakov skupaj. Podpiral je ohranitev skupne države, čeprav je bilo to težko in je bilo veliko pritiskov. Zvezni parlament 3. julija 1992 Havla - edinega kandidata - ni izvolil, ker ga slovaški poslanci niso podprli. Havel je 20. julija odstopil s položaja predsednika, potem ko so Slovaki objavili deklaracijo o neodvisnosti. Leta 1993 je kandidiral za predsednika nove Češke republike. Zmagal je in postal predsednik te nove samostojne države.

Havel je bil ves čas svoje kariere zelo priljubljen. Vendar so nekatera njegova dejanja povzročila polemike in kritike. Eden od njegovih prvih predsedniških ukrepov je bil pomilostitev številnih ljudi. Želel je zmanjšati število ljudi v prenapolnjenih zaporih in izpustiti ljudi, ki so bili v času komunizma zaprti, čeprav so bili nedolžni. Ni zaupal odločitvam skorumpiranega sodišča prejšnje vlade. Menil je, da so bila sodišča nepravična do večine ljudi v zaporih. Kritiki so trdili, da je ta amnestija povzročila več kriminala. Havel je v svojih spominih Do gradu in nazaj zapisal, da je večini ljudi, ki jih je izpustil, v zaporu ostalo manj kot leto dni. Statistični podatki o tem niso jasni. ^[]

Havel je dejal, da je bila najpomembnejša stvar, ki jo je storil kot predsednik, razdrtje Varšavskega pakta. Ukinitev te skupine držav je bila zelo zapletena, saj je bilo združenje globok del delovanja držav. Trajalo je dve leti, preden so sovjetske enote končno popolnoma zapustile Češkoslovaško.

Havel je bil zelo pomemben pri spreminjanju Nata. Pomagal ga je spremeniti iz zavezništva proti Varšavskemu paktu v skupino, ki vključuje nekdanje članice Varšavskega pakta. Havel se je močno zavzemal za širitev vojaške zveze v Vzhodno Evropo, vključno s Češko republiko.

Václav Havel in Karol Sidon (levo), njegov prijatelj in poznejši glavni češki rabin


Zastava predsednika Češke republike


Václav Havel (2010)


V spomin na Václava Havla - Praga 19. december 2011

Dela

Pesniške zbirke

• Čtyři rané básně
• Záchvěvy I in II, 1954
• První úpisy, 1955
• Prostory a časy (poesie), 1956
• Na okraji jara (ciklus básní), 1956
• Anticodes, (Antikódy)

Igra

• Motorična morfoza 1960
• Večer z družino, 1960, (Rodinný večer)
• Vrtna zabava (Zahradní slavnost), 1963
• Memorandum, 1965, (Vyrozumění)
• Večja težavnost koncentracije, 1968, (Ztížená možnost soustředění)
• Metulj na anteni, 1968, (Motýl na anténě)
• Angel varuh, 1968, (Strážný anděl)
• Zarotniki, 1971, (Spiklenci)
• Žebrakova opera, 1975, (Žebrácká opera)
• Razkritje, 1975, (Vernisaž)
• Audience, 1975, (Audience) - Vanӗkova igra
• Mountain Hotel 1976, (Horský hotel)
• Protest, 1978, (Protest) - igra Vanӗk
• Napaka, 1983, (Chyba) - igra Vanӗk
• Largo desolato 1984, (Largo desolato)
• Temptation, 1985, (Pokoušení)
• Sanacija, 1987, (Asanace)
• Tomorrow, 1988, (Zítra to spustíme)
• Odhajanje (Odcházení), 2007

Nefikcijske knjige

• Moč nemočnih (1985) [Vključuje naslovni esej iz leta 1978.]
• Življenje v resnici (1986)
• Pisma Olgi (Dopisy Olze) (1988)
• Motenje miru (1991)
• Odprta pisma (1991)
• Poletne meditacije (1992/93)
• K civilni družbi (Letní přemítání) (1994)
• Umetnost nemogočega (1998)
• Do gradu in nazaj (2007)

Havel z ameriško pesnico Hedwig Gorski

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Václav Havel?

V: Kaj je napisal?

V: Kako je postal mednarodno znan?

V: Kaj se je zgodilo med žametno revolucijo?

V: Katere spremembe so se zgodile v času njegovega predsedovanja?

V: Kaj je Praška deklaracija o evropski zavesti in komunizmu?

Išči po črki