Tajvan (otok)

Zgodovina

• Leta 1517 je portugalska ladja odkrila ta otok in ga poimenovala "Ilha Formosa" ali "Lepi otok" v portugalščini.

• 17. stoletje: Od leta 1624 do 1661 so Nizozemci kolonizirali južni del Formose in ustanovili kolonialno upravo v Fort Zeelandia, Španci pa so kolonizirali sever in ustanovili kolonialno upravo v Fuerte Santo Domingo ali Fort Santo Domingo. Nizozemci so sčasoma premagali Špance in prevzeli popoln nadzor nad Formozo. Kitajski general Koxinga je premagal Nizozemce pri obleganju trdnjave Zeelandia.
• 1860: Tajvan postane pogodbeno pristanišče na podlagi Tiencinske pogodbe, ki otoku omogoči stike s svetom.
• 1874: Japonska je vdrla na južni Tajvan, navidezno zato, da bi "kaznovala" tamkajšnje domorodce zaradi umora ribičev z ladje, ki so leta 1871 razbili Okinavan, dejansko pa je želela ustanoviti kolonijo. Japonske sile se umaknejo pozneje v letu, ko sta se cesarstvi Meidži in Čing skorajda spopadli.
• 1884-1885: Tajvan med kitajsko-francosko vojno blokira francoska mornarica.
• 1895: Kitajska je izgubila prvo kitajsko-japonsko vojno in Tajvan dokončno predala Japonski.
• 1945: Japonska je v drugi svetovni vojni izgubila proti ZDA in se dokončno odpovedala Tajvanu.
• 1946: Ameriški predsednik ustanovi Republiko Kitajsko, ki upravlja Tajvan in se bori proti Kitajski in komunizmu.
• 1947: Tajvanci množično protestirajo proti vladni korupciji pod nacionalisti. Chiang Kai-shek pošlje vojsko, da bi vzpostavila red, pri tem pa pobije več deset tisoč ljudi. Nekateri Tajvanci začnejo gibanje za neodvisnost Tajvana.
• 1949:
• Kitajska državljanska vojna med stranko Kuomintang (KMT) in Komunistično partijo Kitajske (KPK).
• Nacionalisti (KMT) izgubijo vojno in pobegnejo na otok Tajvan. Kot začasno glavno mesto Republike Kitajske (RK) ustanovijo Tajpej.
• Komunistična partija Kitajske (KPK) določi Peking za glavno mesto Ljudske republike Kitajske (LRK).
• 1951: Japonska z ZDA podpiše pogodbo iz San Francisca (1951).
• 1979: Vlada KMT zapre številne demokratične aktiviste, ki so ji nasprotovali (incident v Kaohsiungu).
• 1986: To je prva stranka, ki se je poleg KMT ustanovila v Demokratični ljudski stranki. Prvo leto je nezakonita, vendar je vlada KMT ne poskuša prepovedati.
• 1987: Vlada KMT po skoraj 40 letih odpravi vojno stanje.
• 1988: Lee Teng-hui (KMT) je postal predsednik, potem ko je Chiang Ching-kuo umrl.
• 1995: Lee Teng-hui (KMT) je postal prvi predsednik, ki so ga izvolili ljudje.
• 2000: Li Shui-bian (DPP) je postal predsednik.
• 2000: Chen Shui-bian (DPP) je postal predsednik.
• 2004: Chen Shui-bian je ponovno izvoljen po spornem poskusu atentata, za katerega so mnogi podporniki KMT verjeli, da ga je uprizoril Chen. Vendar je bila preiskava po nepripravljenosti za sodelovanje v zvezi z njegovo zdravstveno kartoteko neprepričljiva.
• 2008: Nekdanji predsednik Chen Sui-bian in njegova žena sta aretirana zaradi korupcije in pranja denarja.
• 2008: Ma Ying-jeou (KMT) je bil izvoljen za predsednika Republike Kitajske, s čimer se je drugič zamenjala politična stranka.
• 2009: Kaohsiung gosti svetovne igre 2009.
• 2016: Tsai Ing-wen (DPP) je bila izvoljena za prvo žensko predsednico Tajvana.
• 2019: legalizirana istospolna poroka

Status Tajvana

Na svetu obstajata dve kitajski vladi: Ljudska republika Kitajska (LRK) in Republika Kitajska (RK). Danes vlada LRK nadzoruje celinsko Kitajsko, vlada ROC pa Tajvan. Vlada ROC je od leta 1911 do leta 1949 upravljala večino celinske Kitajske, nato pa je nadzor nad celinsko Kitajsko izgubila LRK.

Danes imajo ljudje, ki živijo na Tajvanu, drugačne predstave. Čeprav mnogi Tajvanci menijo, da na Kitajskem ni svobode, je še vedno nekaj Tajvancev, ki se želijo ponovno združiti s Kitajsko. Večina ljudi na Tajvanu želi, da vse ostane tako, kot je zdaj.

Danes večina držav sveta priznava Ljudsko republiko Kitajsko kot Kitajsko. Čeprav Združeni narodi Tajvana ne priznavajo kot suverene države, ima večina držav s Tajvanom še vedno tesne gospodarske in kulturne odnose. Zato obe strani ne spreminjata veliko političnega statusa quo. Ta politika je bila izražena v soglasju nekaterih voditeljev obeh strani iz leta 1992.

Marca 2004 je kitajska vlada sprejela zakon, imenovan Zakon proti odtujitvi. Zakon zahteva, da kitajska vojska takoj napade Tajvan, če ta razglasi neodvisnost. Zakon kaže na zaskrbljenost Kitajske zaradi vse večjega prizadevanja tajvanske vlade za neodvisnost.

Geografija

Otok Tajvan leži približno 180 kilometrov od jugovzhodne obale Kitajske. Leži čez Tajvansko ožino. Njegova površina je 35.883 km (²13.855 km²). Na severu je Vzhodnokitajsko morje, na vzhodu Filipinsko morje, neposredno na jugu Luzonska ožina, na jugozahodu pa Južnokitajsko morje.

Najvišja točka Tajvana je Yu Shan (Nefritasta gora). Visoka je 3.952 metrov (12.966 čevljev). Še pet drugih vrhov je višjih od 3.500 metrov.

Otoki Penghu so 50 km zahodno od glavnega otoka. Njihova površina je 126,9 km² (49,0 km²). Bolj oddaljeni otoki pod nadzorom Republike Kitajske so Kinmen, Wuchiu in Matsu ob obali Fujiana. Njihova skupna površina znaša 180,5 km² (69,7 km²). Otoka Pratas in Taiping v Južnokitajskem morju imata skupno površino 2,9 km²1,1 km²). Na njih ni stalnih prebivalcev.

Mesta

Največja mesta v Tajvanu so:

Rang	Ime oddelka	Kitajsko ime	Tip	Prebivalstvo
1	Novo mesto Taipei	新北市	Posebna občina	3,903,745
2	Mesto Kaohsiung	高雄市	Posebna občina	2,772,461
3	Mesto Taichung	臺中市 (台中市)	Posebna občina	2,655,456
4	Mesto Taipei	臺北市 (台北市)	Posebna občina	2,635,766
5	Mesto Taoyuan	桃園市	Posebna občina	2,163,728
6	Mesto Tainan	臺南市 (台南市)	Posebna občina	1,874,724
7	Mesto Hsinchu	新竹市	Pokrajinsko mesto	417,335
8	Mesto Keelung	基隆市	Pokrajinsko mesto	381,770
9	Mesto Chiayi	嘉義市	Pokrajinsko mesto	272,128
10	Mesto Changhua	彰化市	Mesto pod okrožnim nadzorom	236,447
11	Mesto Pingtung	屏東市	Mesto pod okrožnim nadzorom	210,275
12	Mesto Zhubei	竹北市	Mesto pod okrožnim nadzorom	144,234
13	Mesto Hualien	花蓮市	Mesto pod okrožnim nadzorom	108,938
14	Mesto Taitung	臺東市	Mesto pod okrožnim nadzorom	108,648
15	Mesto Douliu	斗六市	Mesto pod okrožnim nadzorom	107,012
16	Mesto Nantou	南投市	Mesto pod okrožnim nadzorom	104,069
17	Magong	馬公市	Mesto pod okrožnim nadzorom	104,069

Tajvan je na vzhodu večinoma gorat, na zahodu pa se rahlo spuščajo ravnine. Otoki Penghu so zahodno od glavnega otoka.


Tajpej, glavno mesto Tajvana.

Sorodne strani

• Politični status Tajvana