Raziskovanje: definicija, zgodovina, vrste in pomen

Feničani

Feničani so bili kultura, ki je obstajala na obalnem območju Levanta že v 3. tisočletju pred našim štetjem. Do okoli leta 1100 pr. n. št. niso bili pomembna kultura. Do 9. stoletja pred našim štetjem so Feničani postali prevladujoča kultura v Sredozemlju. Bogateli so s trgovino. Namesto vojne so uporabljali trgovinske sporazume in zavezništva za širjenje svojih kolonij. Feničani so razvili napredne navigacijske sposobnosti in imeli najboljše ladje v Sredozemlju. Raziskovali so kopenske poti in razvili karavanske poti za trgovanje z oddaljenimi kraji. Kartagina se je začela kot feničanska kolonija na severni obali Afrike. Postala je njihova največja in najuspešnejša kolonija.

Kartažani

Postopoma so vse zahodnosredozemske feničanske kolonije prešle pod nadzor Kartagine. Kartaginci so bili tudi raziskovalci. Zgodnji pisci omenjajo dve večji raziskovanji. Obe sta potekali okoli leta 500 pred našim štetjem. Plinij Starejši je zapisal, da je Kartagina poslala raziskovalca Himilca, da bi raziskal oddaljene dele Evrope. Poročilo ali periplus (zapis o plovbi) se ni ohranilo, vendar so ga videli drugi zgodnji pisci. V svoji floti je imel kar 60 ladij. Potoval je vzdolž Iberskega polotoka do obale Galije. Avienus, rimski pisatelj iz 4. stoletja našega štetja, je pisal o odpravi. Himilko se je iz Bretanje premaknil proti severu na Britansko otočje. Verjetno je iskal kositer, ki je bil v tistem času redka kovina. Dosegel je deželo, ki se latinsko imenuje insula sacra, "Sveti otok" in za katero na splošno velja, da je Irska.

Približno v istem času je bil Hanno Navigator poslan, da razišče zahodno obalo Afrike. Njegov periplus se je ohranil in je eden najzgodnejših ohranjenih rokopisov. V njem so zapisane znamenitosti, pristanišča in razdalje med njimi. To je vodilo, po katerem so se zgledovali drugi kapitani ladij. Hannovih 60 ladij se je pomikalo proti jugu vzdolž afriške obale. Morda je dosegel vse do otoka ob obali Sierre Leone. O drugih raziskovanjih zahodne afriške obale do časa portugalskega raziskovalca Henrika Navigatorja ni nobenih podatkov.

Grški raziskovalci

Eden prvih znanstvenih raziskovalcev je bil Pitej iz Massalije. Bil je antični Grk iz takratne grške kolonije Massalia (danes Marseille). Okoli leta 325 pred našim štetjem je odpotoval v severozahodno Evropo. Obkrožil je Veliko Britanijo. Piteas je bil prvi, ki je opisal polnočno sonce. Je prvi znani znanstveni obiskovalec in poročevalec o arktičnem polarnem ledu. Njegov opis plimovanja je najzgodnejši znani opis, ki kot vzrok plimovanja navaja Luno.

Kitajsko raziskovanje

V 2. stoletju pred našim štetjem je dinastija Han raziskala večino vzhodnega dela severne poloble. Leta 139 pr. n. št. je hanski diplomat Zhang Qian potoval proti zahodu in neuspešno poskušal skleniti zavezništvo z ljudstvom Da Yuezhi. Odkril je dežele, za katere Kitajci sploh niso vedeli, da obstajajo. Potoval je vse do reke Ind v severozahodni Indiji.

Vikingi

V času vikinške dobe je bilo mogoče prepoznati tri različne skupine Vikingov iz različnih delov Skandinavije. To so Danci, Švedi (imenovani tudi "Rusi") in norveški Vikingi. "Rusi" so ustanovili naselbino Kijev. Poimenovali so ga po sebi in ga poimenovali Rusland (pozneje znan kot Rusija). Švedski vikinški raziskovalec Garðar Svavarsson je leta 870 kot prvi obkrožil Islandijo in ugotovil, da je otok. Okoli leta 890 so Vikingi, ki jih je vodil Norvežan Ohthere, potovali severno nad polarnim krogom do Belega morja.

Okoli leta 982 je Norvežan Erik Rdeči raziskoval Grenlandijo. Leta 986 se je vrnil na Islandijo, od koder je odplul. Prepričal je druge, naj mu sledijo, in tam ustanovil prvo naselbino. Do leta 1000 je tam živelo že tisoč naseljencev. Erikov drugi od treh sinov, Leif Erikson, je bil verjetno prvi Evropejec, ki je stopil v Severno Ameriko. Pristal je v kraju, ki ga je poimenoval Vinland.

Marco Polo

Marco Polo (1254-1324) je bil beneški trgovec in raziskovalec. V času največjega razcveta mongolskega imperija je potoval po Aziji. Bil je eden prvih Evropejcev, ki so raziskovali vzhodno Azijo. Pri 17 letih je z očetom in stricem zapustil Benetke. Potovali so po poti, ki je pozneje postala svilena cesta. Dosegla sta Kataj (Kitajsko), kjer je Marco Polo vstopil na dvor Kublajhana. Kitajsko je potoval in raziskoval 24 let. Prinesel je slonovino, nefrit, dragulje, porcelan in svilo. Iz Kitajske je prinesel še veliko drugih stvari, med drugim rezance, ki so jih Italijani poimenovali testenine.

To je bilo obdobje evropske zgodovine od začetka 15. do začetka 17. stoletja. V tem razmeroma kratkem obdobju se je pogled Evropejcev na svet popolnoma spremenil. Evropske velesile so pošiljale ladje po svetu, da bi iskale nove trgovske poti. Iskale so trgovsko blago, kot so zlato, srebro in začimbe. Pri tem so Evropejci odkrili nove ljudi in dežele, ki so jim bile popolnoma neznane. Nekateri od raziskovalcev tega obdobja so:

• Krištof Kolumb je bil genovski pomorščak in raziskovalec, zaposlen pri Izabeli Kastiljski. Pod portugalsko zastavo je leta 1492 s tremi ladjami odplul, da bi odkril trgovsko pot v Azijo. Namesto tega je pristal v Ameriki. Mislili so, da je bil prvi Evropejec, ki je videl Ameriko, vendar so severni raziskovalci obiskali celino že stoletja prej. Njegove ugotovitve so sprožile vrsto raziskovanj drugih Evropejcev. Skupaj je opravil štiri potovanja. Stroški so bili visoki med domorodnim prebivalstvom, ki je bilo velikokrat popolnoma iztrebljeno. Niso bili odporni proti običajnim evropskim boleznim. Zaradi bolezni, lakote in vojn z Evropejci je umrlo kar pet milijonov ameriških staroselcev.

• Vasco da Gama je bil portugalski pomorščak. Bil je prvi Evropejec, ki je preko rta Dobrega upanja na južnem koncu Afrike priplul v Indijo. Po tej novi trgovski poti je v Indijo potoval trikrat. Leta 1497 je zapustil Lizbono s štirimi ladjami in shranjevalno ladjo neznanega imena. Noben evropski raziskovalec pred njim ni odplul dlje od kraja, ki se zdaj imenuje Južna Afrika. Vasco da Gama je plul okoli dna afriške celine. Njegova potovanja so Portugalski zagotovila zelo močan položaj za trgovanje z Indijo. Portugalci so ob afriški obali postavili postojanke.

• Ferdinand Magellan je bil portugalski raziskovalec. Pod špansko zastavo je našel Magellanov preliv (poimenovan po njem), ki povezuje Atlantski in Tihi ocean. Bil je prvi Evropejec, ki je preplul Tihi ocean. Leta 1521 je bil ubit na Filipinih. Vendar so njegove ladje pod poveljstvom baskovskega navigatorja Juana Sebastiana Elcana plule proti zahodu v Španijo in končale pot okoli sveta. S tem je dokazal, da je zemlja okrogla.

• Giovanni da Verrazzano je bil florentinski raziskovalec Severne Amerike, ki je plul pod francosko zastavo. Znan je po tem, da je bil prvi Evropejec (po Norvežanih), ki je raziskoval vzhodno obalo Združenih držav. Leta 1524 je francoski kralj poslal Verrazzana, da bi poiskal "severozahodni prehod" v Azijo prek Severne Amerike. Raziskal je obalo med Cape Fear v Severni Karolini in Novo Fundlandijo. Raziskal je današnje newyorško pristanišče in zaliv Narragansett. Pisal je poročila o deželah in prebivalcih, ki jih je našel. Nekatera so bila točna, nekatera pa ne. Njegova vrnitev istega leta je Franciji dala pravico do celotne Severne Amerike. V Ameriko je odplul še dvakrat. Na zadnjem potovanju so ga ujeli kanibali, ki so ga ubili in pojedli. To naj bi se zgodilo na otoku Guadeloupe v Karibskem morju.

• Samuel de Champlain je bil francoski pomorščak, kartograf in raziskovalec. Leta 1608 je ustanovil mesto Quebec. Obiskal je jezero Champlain (poimenovano po njem). Velja za očeta Nove Francije. Champlain je raziskal velik del zahodnega New Yorka in vzhodnih Velikih jezer.

• James Cook je bil angleški raziskovalec, navigator in kartograf. Kapitan Cook je opravil tri potovanja v Tihi ocean. Na evropskih zemljevidih je popisal številna območja in prvič zabeležil več otokov in obal. Raziskal je vzhodno obalo Avstralije in obiskal Havajske otoke. Bil je tudi prvi, ki je kartiral dele Nove Fundlandije in Nove Zelandije. Leta 1769 je prejel darilo polinezijskega duhovnika po imenu Tupaia. To je bil zemljevid vseh večjih otokov južnega Pacifika - prvi zemljevid, ki ga je kdajkoli videl Evropejec. Ujemal se je s tistim, kar je Cook že raziskal, in vključeval druge dele Tihega oceana, ki jih še ni videl. Tako je lahko prinesel natančen zemljevid Pacifika.

Raziskovanje vesolja

Ljudje raziskujejo vesolje iz več razlogov. Prvič so ga raziskali s človeškimi očmi. Starodavni ljudje so kartirali vesolje, ki so ga lahko videli. Nato so izumili teleskope. Sredi 20. stoletja je človek dejansko začel raziskovati vesolje z raketami in vesoljskimi plovili. Najpomembnejša razloga sta znanstveno raziskovanje in zanimanje ljudi, da bi izvedeli več o vesolju. Z raziskovanjem vesolja so se razvile nove tehnologije. Ustvarilo je nove izdelke in nove industrije.

V znanstvenem raziskovanju je raziskovanje eden od treh namenov empiričnega raziskovanja. Druga dva sta opis in razlaga. Izraz se pogosto uporablja v prenesenem pomenu. Na primer, oseba lahko govori o raziskovanju interneta, raziskovanju spolnosti ali konceptov, ki jih ne more fizično raziskati.

• Ekspedicija
• Raziskovalec