Raziskovalna dejavnost
Raziskovanje je proces organiziranega reševanja problemov in iskanja dejstev. Včasih se raziskovanje uporablja kot izziv ali prispevek k posplošenemu znanju. Morda bomo morali poiskati nekatere nove algoritme, metode ali ponoviti obstoječo metodo, da bi z dokazovanjem dejstev premagali druge. Raziskovanje poteka tako, da uporabimo to, kar je znano (če sploh kaj), in to nadgradimo. Dodatno znanje lahko odkrijemo z dokazovanjem obstoječih teorij in s poskusi boljše razlage opazovanj. Raziskave morajo biti sistematične, organizirane in objektivne.
"Če bi vedeli, kaj počnemo, se to ne bi imenovalo raziskava, kajne?" - Albert Einstein
Raziskovalni balon, ki leti nad površjem Venere.
Akademske raziskave
Raziskovalci sodelujejo pri terenskih ali laboratorijskih poskusih, berejo ustrezne knjige, revije ali spletna mesta, si delajo zapiske in sklepajo. Poučevanje in predavanja so le del dela profesorja ali raziskovalca. Kadar ne poučujejo neposredno, pogosto delajo na akademskih raziskavah. Učne ustanove se lahko zelo razlikujejo glede tega, kaj pričakujejo od svojih članov fakultete. Večina od članov fakultete pričakuje, da bodo sami vzpostavili svoje laboratorije. Zaposlijo svoje laboratorijske delavce in pridobijo lastna sredstva, pogosto iz več kot enega vira. Akademski raziskovalci se pogosto potegujejo za nepovratna sredstva za financiranje raziskav na svoji univerzi. Več denarja kot lahko raziskovalci pridobijo, večji je prestiž te univerze.
Znanstvene raziskave
Znanstvena metoda je običajen način izvajanja tovrstnih raziskav. Njen namen je izboljšati razumevanje biologije, tehnike, fizike, kemije in številnih drugih področij. S tovrstnimi raziskavami lahko znanstveniki razumejo svet in odkrivajo koristne stvari.
Denar za raziskave prispevajo vlade, zasebne družbe in dobrodelne organizacije. Nekatere od teh organizacij združujejo raziskave in razvoj novih izdelkov in načinov opravljanja svojega dela.
Isaac Newton je za svoje optične raziskave uporabljal očetov denar
Nekatera osnovna načela raziskovanja
Vsaka raziskava mora biti:
- Sistematično: na podlagi hipoteze ali delovnega cilja raziskovalci zbirajo podatke v skladu z vnaprej določenim načrtom. Podatke uporabijo za spreminjanje idej ali dodajanje novega znanja k že obstoječemu. Pristop, ki se uporablja pri raziskovanju, je znanstvena metoda.
- Organiziranost: člani raziskovalne skupine uporabljajo iste opredelitve, standarde in načela. To je del podrobnega načrta.
- Objektivno: zaključki raziskav morajo temeljiti na opazovanih in izmerjenih dejstvih in ne na subjektivnih vtisih. Zaključki morajo biti nepristranski.
Osnovne dejavnosti pri raziskovalnem procesu
- proučevanje razpoložljivih informacij o tem vprašanju.
- Fizično ali računalniško modeliranje.
- Merjenje pojavov.
- Primerjava dobljenih rezultatov.
- razlaga rezultatov s sedanjim znanjem in upoštevanje spremenljivk, ki bi lahko vplivale na rezultate.
Vrste raziskav
- Cilj temeljnih raziskav, imenovanih tudi temeljne ali čiste raziskave, je razumevanje narave.
- Cilj aplikativnih raziskav je uporabiti novo znanje v praksi.
Založništvo
Raziskave je treba objaviti, da se iz njih lahko uči ves svet. Nature, Science in Proceedings of the Royal Society so splošne znanstvene revije. Objavljajo se tudi številne posebne revije. Raziskave morajo za objavo prestati postopek strokovnega pregleda.
