Hipoteza
Hipoteza je predlagana razlaga nekega dogodka ali problema. Za znanstveno hipotezo je po znanstveni metodi potrebno, da jo lahko preverimo.
Kardinal Bellarmine je v začetku 17. stoletja v svojem opozorilu Galileju navedel znani primer starejšega pomena besede: da gibanja Zemlje ne sme obravnavati kot realnost, ampak le kot hipotezo.
Danes hipoteza pomeni zamisel, ki jo je treba preveriti. Raziskovalec se mora s hipotezo bolj potruditi, da jo lahko preveri. Preverjena hipoteza, ki deluje, lahko postane del teorije ali sama postane teorija. S preizkušanjem je treba poskušati dokazati, da je hipoteza napačna. To pomeni, da mora obstajati način, kako hipotezo vsaj načeloma falsificirati.
Ljudje hipotezo pogosto imenujemo "strokovno ugibanje".
"Kadar ni jasno, v kateri zakon narave spada nek učinek ali razred učinkov, poskušamo to vrzel zapolniti z ugibanjem. Takšna ugibanja so dobila ime domneve ali hipoteze." Hans Christian Ørsted (1811)
"Na splošno iščemo nov zakon po naslednjem postopku. Najprej ga ugibamo. ..."
Eksperimenti lahko pred rešitvijo problema preverijo in zavrnejo več hipotez.
"Delovna hipoteza" je le groba vrsta hipoteze, ki je začasno sprejeta kot podlaga za nadaljnje raziskave. Upamo, da bo nastala teorija, tudi če hipoteza na koncu ne bo uspešna.
Hipoteze so v znanosti še posebej pomembne. Več filozofov je dejalo, da brez hipotez ne bi bilo znanosti. V zadnjih letih so filozofi znanosti poskušali združiti različne pristope k preverjanju hipotez in znanstveno metodo na splošno v celovitejši sistem. Bistvo je, da so hipoteze predlagane ideje, ki se nato preverjajo s poskusi ali opazovanji.
Statistika
V statistiki se govori o korelaciji: korelacija pomeni, kako tesno sta povezana dva dogodka ali pojava. Trditve (ali hipoteze), da sta dva dogodka povezana, ni mogoče preveriti na enak način, kot se preverja naravni zakon. Primer je preverjanje, ali je neko zdravilo učinkovito za zdravljenje določenega zdravstvenega stanja. Tudi če bi obstajala močna korelacija, ki bi kazala, da je temu tako, nekateri vzorci še vedno ne bi ustrezali hipotezi.
Pri statističnih testih obstajata dve hipotezi, imenovani ničelnahipoteza in alternativna hipoteza. Ničelna hipoteza pravi, da med pojavoma ni povezave. Alternativna hipoteza pravi, da obstaja nekakšna povezava. Alternativna hipoteza ima lahko več oblik. Lahko je dvostranska (na primer: obstaja nek učinek, vendar v še neznani smeri) ali enostranska (smer domnevne povezave, pozitivna ali negativna, je vnaprej določena).
Sorodne strani
- Falsifikabilnost
- Logika
- Miselni eksperiment
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je hipoteza?
O: Hipoteza je predlagana razlaga nekega dogodka ali problema.
V: Kdaj se uporablja znanstvena hipoteza?
O: Znanstvena hipoteza se uporablja, kadar znanstvena metoda zahteva, da jo lahko preizkusimo.
V: Kaj zahteva znanstvena metoda za znanstveno hipotezo?
O: Znanstvena metoda zahteva, da lahko znanstveno hipotezo preizkusimo.
V: Kako preverite znanstveno hipotezo?
O: Poseben način preverjanja znanstvene hipoteze je odvisen od narave preučevanega dogodka ali problema in lahko vključuje poskuse, opazovanja, simulacije ali druge metode raziskovanja.
V: Ali obstaja samo en način preverjanja znanstvene hipoteze?
O: Ne, znanstveno hipotezo je mogoče preveriti na več načinov, odvisno od narave preučevanega dogodka ali problema.
V: Kateri dokazi podpirajo hipoteze?
O: Dokazi, ki podpirajo hipoteze, vključujejo podatke iz poskusov, opazovanj, simulacij in drugih metod raziskovanja.
V: Ali so vse hipoteze sprejete kot resnične?
O: Ne, vse hipoteze niso sprejete kot resnične; da bi jih sprejeli kot veljavne razlage dogodka ali problema, jih je treba preveriti in podpreti z dokazi.
