Falsifikabilnost
Falsifikabilnost je pojem iz filozofije znanosti, ki pravi, da je mogoče dokazati, da je neka teorija napačna. To je mogoče storiti na različne načine. Najlažji način je, da poiščemo primer, kjer bi teorija morala veljati, pa nekako ne velja. Kot primer lahko navedemo naslednje: Labodi so ptice v sorodu z racami in gosmi. Danes poznamo več vrst labodov. Za večino ljudi v Evropi je labod velika bela ptica: Edina vrsta laboda, ki se pojavlja v Evropi, je bela. Pred nekaj sto leti so zato ljudje v Evropi mislili, da so vsi labodi beli. Leta 1697 je nizozemski raziskovalec Willem de Vlamingh med odpravo na obali reke Swan v Avstraliji našel črne ptice, ki so bile videti kot labodi. Pozneje se je izkazalo, da so bile te ptice res labodi. S svojim odkritjem je de Vlamingh ovrgel teorijo, da so vsi labodi beli.
Obstajajo posebni primeri, ko izjave ali teorije ni mogoče ponarediti:
- Kurt Gödel je pokazal, da nekaterih propozicij znotraj sistema logike ni mogoče dokazati znotraj tega sistema.
- S tem je tesno povezano dejstvo, da so nekatere izjave neodločljive (Ta izjava je napačna, glej paradoks). Neodločljivih izjav ni mogoče falsificirati
Falsifikacija pomeni dejansko dokazati, da je teorija napačna. To storimo na naslednji način: Obstaja niz izjav (ki so logično utemeljene in si med seboj ne nasprotujejo), imenovan teorija. Če je mogoče najti eno samo logično trditev, ki je prav tako logično trdna in ki nasprotuje eni od trditev v teoriji, potem je teorija dokazana kot napačna. To lahko storimo z opazovanjem, kot v zgornjem primeru z labodi. To lahko storimo tudi z matematično logiko, z uporabo indukcije.
Karl Popper je menil, da so znanstvene le teorije, ki jih je mogoče falsificirati. Falsifikabilnost je torej meja med znanostjo in drugimi vrstami znanja: če jo je mogoče ovreči, je znanstvena; če je ni mogoče ovreči, potem ni znanstvena. Številni znanstveniki, ki delajo na tem področju, menijo, da je imel Popper prav.
S tem se niso strinjali vsi: Pierre Duhem in Paul Feyerabend sta imela drugačne zamisli. Feyerabend je v svojem delu Proti metodi (1975) trdil, da ni ene same znanstvene metode. Namesto tega velja, da vse, kar deluje, deluje in da je vse dovoljeno. To se imenuje epistemološka anarhija.
Duhemova zamisel je bila bolj prefinjena. Menil je, da je za vsak dani niz opazovanj na voljo ogromno in nepregledno število razlag. Po Duhemu poskus v fiziki ni le opazovanje, temveč razlaga opazovanj s pomočjo teoretičnega okvira. Poleg tega je ne glede na to, kako dobro sestavimo poskus, nemogoče eksperimentalno preveriti izolirano posamezno hipotezo. Namesto tega se preizkuša celotna prepletena skupina hipotez, osnovnih predpostavk in teorij. Ta teza je postala znana kot holizem. Duhem meni, da je zaradi nje nemogoče izvesti ključne poskuse.
Labod, kot ga običajno najdemo v Evropi
"Vsi labodi so beli" je mogoče dokazati kot neresnično. Gre za trditev, ki jo je mogoče ponarediti, saj dokazi o črnih labodih dokazujejo, da je napačna, in take dokaze je mogoče predložiti.
Sorodne strani
- Hipoteza
- Filozofija znanosti
- Paradoks Raven
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je falsifikacija?
O: Falsifikabilnost je pojem iz filozofije znanosti, ki se nanaša na to, ali je mogoče dokazati, da je določena teorija napačna.
V: Kako je mogoče dokazati falsifikacijo?
O: Falsifikabilnost lahko dokažemo tako, da najdemo primer, kjer bi teorija morala veljati, vendar ne.
V: Ali lahko navedete primer falsifikacije?
O: Primer ponarejanja je, ko je nizozemski raziskovalec Willem de Vlamingh med odpravo na obali reke Swan v Avstraliji našel črne ptice, ki so bile videti kot labodi, kar je ovrglo teorijo, da so vsi labodi beli.
V: Kateri je bil še en pomemben primer falsifikacije?
O: Drug pomemben primer falsifikacije je bila zamisel, da Zemlja kroži okoli Sonca, kar je bil korak k razumevanju delovanja Osončja.
V: Zakaj je odkritje Willema de Vlamingha ovrglo teorijo, da so vsi labodi beli?
O: Odkritje Willema de Vlamingha je ovrglo to teorijo, saj je med svojo odpravo na reki Swan v Avstraliji našel črne ptice, ki so bile videti kot labodi, s čimer je dokazal, da vsi labodi niso beli.
