Paradoks
Paradoks je navidezno absurdna ali protislovna izjava v logiki, ki navidezno ne more biti resnična, vendar tudi ne more biti napačna. Nadaljnja analiza izjave ali trditve lahko razkrije napačen aksiom ali kakšno nejasno osnovno resnico. Vsi paradoksi niso v osnovi neskladni, saj so nekateri lahko le navidezno takšni. Obstajajo številni znani problemi te vrste.
Znani paradoks se imenuje paradoks lažnivca. Gre za preprost stavek "Ta stavek je laž."
Če je stavek resničen, potem je laž, kot pravi. Toda če je laž, kako je lahko resničen? Laž ne more biti hkrati resnica. Če je torej stavek resničen, je laž.
Če je stavek laž, potem ni tako, kot pravi, ampak je resničen. Vendar je to samo to, kar stavek pravi. Zato je resničen. Če je stavek laž, je torej resničen.
Ta paradoks ne velja le za angleščino, temveč za vsak jezik, ki je dovolj močan, da lahko stavek trdi nekaj o sebi. To velja tudi za matematiko. Paradoksa ni mogoče odstraniti iz nobenega simbolnega sistema, ki o sebi trdi.
Drug primer je izjava, da "kriminalna kabala ne obstaja". Samo kriminalna kabala lahko ve, ali kabala ne obstaja, zato je to ali ugibanje ali pa se kriminalna kabala poskuša pretvarjati, da ne obstaja.
Drugi znani primeri:
- Zenonovi paradoksi gibanja
- Simpsonov paradoks v statistiki
- Paradoks dedka
Paradoks se lahko pojavi tudi v etiki. Včasih je treba prevzeti oblast nad drugimi, da jih zaščitimo, hkrati pa zmanjšamo njihovo pravico do avtonomije. To je opredeljeno kot etična dilema, kar pomeni "paradoks, ki se pojavlja v etiki". Podobno lahko etično dilemo rešimo s preoblikovanjem problema, ki razkrije napačno protislovje.
Ker nas paradoks prisili, da razmišljamo "out of the box", o drugih možnostih kot o resničnem ali neresničnem v logiki, pravilnem ali napačnem v morali, velja za zelo pomembnega v izobraževanju. Ljudje, ki ne vidijo paradoksa tam, kjer ga vidijo drugi, so verjetno preveč prepričani, da imajo prav.
Na tej sliki se samoplinska bučka Roberta Boyla napolni sama, vendar večni stroji ne morejo obstajati.
Paradoks Pinokio je različica paradoksa Lažnivec
Sorodne strani
- Ironija
- Oksimoron
- Paradoks mačke z maslom
- Etična dilema
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je paradoks?
O: Paradoks je logični stavek, ki ne more biti resničen, vendar tudi ne more biti napačen. Je samopotrjujoč.
V: Ali obstajajo kakšni znani primeri paradoksov?
O: Da, obstajajo številni znani problemi te vrste.
V: Ali je paradoks enako kot oksimoron?
O: Ne, oksimoron je govorna figura, ki združuje dva navidezno nasprotujoča si izraza, medtem ko je paradoks izjava ali situacija, za katero se zdi, da si nasprotuje, a je morda resnična.
V: Kako je lahko nekaj hkrati resnično in napačno?
O: Paradoksi se pogosto uporabljajo za ponazoritev, kako je jezik lahko zavajajoč ali zmeden, če ga razumemo dobesedno; niso namenjeni temu, da bi jih razumeli dobesedno, temveč da bi nas spodbudili k razmišljanju o posledicah določenih izjav ali idej.
V: Kakšno vrsto stavka ima navadno paradoks?
O: Paradoks ima običajno obliko trditve, ki se zdi logično nesprejemljiva ali protislovna, vendar je v njej morda še vedno nekaj resnice.
V: Ali lahko navedete primer znanega paradoksa?
O: Eden od znanih primerov je: "Ta trditev je napačna."
