Gibanje
Gibanje ali premikanje je stanje spreminjanja položaja nečesa, tj. spreminjanje položaja, v katerem se nekaj nahaja. Leteča ptica ali hodec se gibljeta, ker spreminjata svoj položaj z enega kraja na drugega. Z gibanjem je povezanih veliko vrst znanosti in matematike.
Po zaslugi znanstvenikov, kot sta Galileo Galilei in AlbertEinstein, na primer vemo, da sta položaj in gibanje relativna. To pomeni, da je položaj vsake stvari odvisen od tega, kje se nahaja glede na druge stvari. Na primer, žoga je od škatle oddaljena pet metrov, od stola tri metre in od mize en meter. Po Einsteinu položaj žogice pomeni, kako daleč je žogica od drugih stvari, zato sem s tem, ko sem vam povedal, kako daleč je žogica od drugih stvari, povedal njen položaj. Tudi gibanje predmeta je relativno. Njegovo gibanje je odvisno od tega, kje je glede na druge stvari in kam gre glede na druge stvari.
Gibanje je povezano z mnogimi dejavniki, kot so hitrost, naglica, pospešek, gravitacija, magnetna privlačnost in odbojnost, trenje in vztrajnost. Za gibanje je potrebno tudi delo. Svetloba se giblje s hitrostjo približno 300 000 kilometrov na sekundo ali 186 000 milj na sekundo.
Hrošč, ki se premika po zraku
Gibanje živali
Pri živalih gibanje nadzoruje živčni sistem, zlasti možgani in hrbtenjača.
Mišice, ki nadzorujejo oko, poganja optični tektum v srednjih možganih. Vse prostovoljne mišice v telesu poganjajo motorični nevroni v hrbtenjači in zadnjih možganih. Hrbtenične motorične nevrone nadzirajo živčna vezja v hrbtenjači in vhodi iz možganov. Hrbtenična vezja izvajajo številne refleksne odzive in tudi ritmične gibe, kot sta hoja ali plavanje. Povezave, ki se spuščajo iz možganov, omogočajo bolj zapleten nadzor.
Možgani imajo več motoričnih področij, ki so neposredno povezana s hrbtenjačo. Najvišja raven je primarna motorična skorja, pas tkiva na zadnjem robu čelnega režnja. To tkivo pošilja ogromno projekcijo neposredno v hrbtenjačo prek piramidnega trakta. To omogoča natančen prostovoljni nadzor nad drobnimi podrobnostmi gibanja. Na gibanje vplivajo tudi druga možganska področja. Med najpomembnejšimi sekundarnimi področji so premotorični korteks, bazalni gangliji in cerebelum.
| Glavna področja, vključena v nadzor gibanja | ||
| Območje | Lokacija | Funkcija |
| Ventralni rog | Hrbtenjača | Vsebuje motorične nevrone, ki neposredno aktivirajo mišice. |
| Okulomotorična jedra | Srednji možgani | Vsebuje motorične nevrone, ki neposredno aktivirajo očesne mišice |
| Cerebelum | Zadnji možgani | Umerja natančnost in časovno usklajenost gibov. |
| Prednji možgani | Izbira ukrepov na podlagi motivacije | |
| Motorična skorja | Frontalni režnjak | Neposredna kortikalna aktivacija hrbteničnih motoričnih vezij |
| Premotorična skorja | Frontalni režnjak | združevanje osnovnih gibov v usklajene vzorce. |
| Dopolnilno motorično območje | Frontalni režnjak | zaporedje gibov v časovne vzorce |
| Frontalni lalok | Načrtovanje in druge izvršilne funkcije | |
Poleg vsega naštetega možgani in hrbtenjača vsebujejo obsežno vezje za nadzor avtonomnega živčnega sistema, ki deluje z izločanjem hormonov in uravnavanjem "gladkih" mišic črevesja. Avtonomni živčni sistem vpliva na srčni utrip, prebavo, hitrost dihanja, slinjenje, potenje, uriniranje in spolno vzburjenje ter številne druge procese. Večina njegovih funkcij ni pod neposrednim prostovoljnim nadzorom.
Sorodne strani
- Newtonovi zakoni gibanja
- Prevoz
- Navigacija
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je gibanje?
O: Gibanje je stanje, ko se spreminja položaj nečesa ali se spreminja mesto, kjer se nekaj nahaja.
V: Kdo sta bila Galilei in Newton?
O: Galilei in Newton sta bila znanstvenika, ki sta preučevala gibanje, njuno delo pa nam je pomagalo razumeti, da je položaj relativen, kar pomeni, da je položaj predmeta odvisen od tega, kje se nahaja glede na druge predmete.
V: Kaj preučuje kinematika?
O: Kinematika preučuje gibanje predmeta brez upoštevanja njegovega vzroka. Obravnava izraze, kot so hitrost, velocit in pospešek.
V: Kaj preučuje dinamika?
O: Dinamika preučuje vzroke in učinke gibanja. Ukvarja se s silo, vztrajnostjo, delom, energijo in zagonom.
V: Kako referenčne točke pomagajo določiti položaj predmeta?
O: Referenčne točke pomagajo določiti položaj predmeta, saj zagotavljajo referenčni okvir za opazovanje. Če na primer nekomu poveste, kako daleč je žoga od drugih predmetov, kot so škatla, stol ali miza, lahko določi njen relativni položaj glede na te predmete.
V: Kako lahko gibanje opazujemo različno glede na referenčni okvir?
O: Gibanje lahko opazujemo različno, odvisno od referenčnega okvira, ki ga uporabljamo pri opazovanju. Če sta na primer dva vlaka obrnjena v isto smer, vendar se eden premika nazaj, medtem ko drugi miruje, se iz notranjosti vlaka A zdi, da se premika proti vlaku B, čeprav se v resnici sploh nista premaknila - to lahko vidimo le, če imamo drugo referenčno točko, na primer drog ob obeh vlakih, ki kaže, da vlak A miruje, medtem ko se je vlak B premaknil nazaj.
