Pospeševanje

Primeri

• Predmet se je gibal proti severu s hitrostjo 10 metrov na sekundo. Predmet pospeši in se zdaj giblje proti severu s hitrostjo 15 metrov na sekundo. Predmet je pospešil.
• Jabolko pada navzdol. Padati začne s hitrostjo 0 metrov na sekundo. Na koncu prve sekunde se jabolko giblje s hitrostjo 9,8 metra na sekundo. Jabolko je pospešilo. Na koncu druge sekunde se jabolko premika navzdol s hitrostjo 19,6 metra na sekundo. Jabolko je spet pospešilo.
• Jane hodi proti vzhodu s hitrostjo 3 kilometre na uro. Janina hitrost se ne spremeni. Janin pospešek je enak nič.
• Tom je hodil proti vzhodu s hitrostjo 3 kilometre na uro. Tom se obrne in hodi proti jugu s hitrostjo 3 kilometre na uro. Tom je imel neničelni pospešek.
• Sally je hodila proti vzhodu s hitrostjo 3 kilometre na uro. Sally upočasni. Nato Sally hodi proti vzhodu s hitrostjo 1,5 kilometra na uro. Sally je imela neničelni pospešek.
• Pospešek zaradi gravitacije

Iskanje pospeška

Pospešek je stopnja spremembe hitrosti predmeta. Pospešek a {\displaystyle \mathbf {a} } lahko ugotovimo z uporabo:

a = v 1 - v 0 t 1 - t 0 {\displaystyle \mathbf {a} ={\mathbf {v_{1}} -\mathbf {v_{0}} \over {t_{1}-t_{0}}}}

kjer je

v 0 {\displaystyle \mathbf {v_{0}} } je hitrost na začetku

v 1 {\displaystyle \mathbf {v_{1}} } s čas na začetku

t 1 {\displaystyle t_{1}} je čas na koncu

Včasih je sprememba hitrosti v 1 - v 0 {\displaystyle \mathbf {v_{1}} -\mathbf {v_{0}} } zapišemo kot Δ v {\displaystyle \mathbf {v} } . Včasih se sprememba v času t 1 - t 0 {\displaystyle {t_{1}-t_{0}}} zapiše kot Δt.

V težavnih situacijah lahko pospešek izračunamo z matematiko: v računu je pospešek derivativ hitrosti (glede na čas), a = d v d t {\displaystyle \mathbf {a} ={\frac {\mathrm {d} \mathbf {v} }{\mathrm {d} t}} .

Merske enote

Pospešek ima svoje merske enote. Če na primer hitrost merimo v metrih na sekundo, čas pa v sekundah, potem pospešek merimo v metrih na sekundo na kvadrat (m/s² ).

Druge besede

Pospešek je lahko pozitiven ali negativen. Kadar je pospešek negativen (hitrost pa ne spremeni smeri), ga včasih imenujemo pojemanje. Na primer, ko avto zavira, se upočasni. Fiziki običajno uporabljajo samo besedo "pospešek".

Newtonov drugi zakon gibanja

Newtonovi zakoni gibanja so pravila za gibanje stvari. Ta pravila imenujemo "zakoni gibanja". Isaac Newton je znanstvenik, ki je prvi zapisal glavne zakone gibanja. V skladu z drugim Newtonovim zakonom gibanja je sila, ki jo nekaj potrebuje za pospeševanje predmeta, odvisna od mase predmeta (količina "snovi", iz katere je predmet narejen, ali kako "težak" je). Formula drugega Newtonovega zakona gibanja je F = m a {\displaystyle \mathbf {F} =m\mathbf {a} } kjer a {\displaystyle \mathbf {a} } je pospešek, F {\displaystyle \mathbf {F} } je sila, m {\displaystyle m} pa masa. Ta formula je zelo znana in je zelo pomembna v fiziki. Drugi Newtonov zakon gibanja, na kratko "drugi Newtonov zakon", je pogosto ena prvih stvari, ki se jih naučijo učenci fizike.

Upočasnitev

Upočasnjevanje je nasprotje pospeševanja. To pomeni, da se nekaj upočasni, namesto da bi se pospešilo. Na primer, ko avtomobil zavira, se upočasnjuje.