Jablana (Malus domestica): izvor, sorte, pridelava in uporaba
Domača jablana (Malus domestica) je drevo, ki goji sadje (na primer jabolka) iz družine vrtnic, znano po sočnih in okusnih sadežih. Kot sadno drevo se goji po vsem svetu. Velja za nizkocenovno sadje, ki ga je mogoče pridelovati po vsem svetu.
Drevo izvira iz Srednje Azije. Jabolka v Aziji in Evropi gojijo že več tisoč let. V Severno Ameriko so jih prinesli evropski naseljenci. Jabolka imajo v mnogih kulturah verski in mitološki pomen.
Jabolka se običajno razmnožujejo s cepljenjem, čeprav divja jabolka zlahka zrastejo iz semena. Jablane so velike, če so vzgojene iz semena, in majhne, če so cepljene na korenine (podlage). Poznamo več kot 7 500 sort jabolk z različnimi želenimi lastnostmi. Različni kultivarji so vzgojeni za različne okuse in uporabo: najpogostejša uporaba je kuhanje, uživanje surovih jabolk in proizvodnja jabolčnika.
Drevesa in sadje napadajo glivice, bakterije in škodljivci. Leta 2010 je bil genom sadja zaporedoma popisan v okviru raziskav o nadzoru bolezni in selektivnem žlahtnjenju v proizvodnji jabolk.
Leta 2013 je bila svetovna proizvodnja jabolk 90,8 milijona ton. Kitajska je pridelala 49 % celotne proizvodnje.
Izvor in divji predniki
Domača jablana izvira iz osrednje Azije; kot divji prednik je najpomembnejša vrstna kompleksa Malus sieversii, ki raste v predelih današnjega Kazakhstana in sosednjih območij. Ljudje so jablane gojili in selekcionirali že tisočletja, zato danes poznamo več tisoč sort, prilagojenih različnim podnebnim razmeram, okusom in namenom uporabe.
Botanične značilnosti
Jablana je listnato, običajno listopadno drevo, ki zraste od nekaj metrov (na pritlikavih podlagah) do več deset metrov, če je vzgojeno iz semena. Cveti spomladi z belimi ali rožnatimi cvetovi, ki so privlačni za opraševalce. Sadež je mesnata klekasta ali okrogla plodnica z eno ali več jedrcnimi komorami, značilno obarvana od zelene, rumene, rdeče do kombinacij teh barv.
Razmnoževanje in podlage
Komercialne sadike se običajno razmnožujejo s cepljenjem ali okulacijo na izbranih podlagah. Cepljenje omogoča ohranjanje sortnih lastnosti in prilagajanje rasti višini ter odpornosti: podpovprečno rastne podlage (npr. M.9, M.26) zmanjšajo velikost drevesa in omogočajo gostejše nasade, medtem ko močnejše podlage dajejo višja drevesa. Jablane iz semena zrastejo večje in so bolj genetsko heterogene.
Mnoge sorte so delno ali povsem samoneoplodne, zato je v komercialnih nasadih pogosto treba posaditi več sort ali uporabiti medonosne rastline in čebele za učinkovito opraševanje.
Sorte in namembnost
Obstaja več kot 7.500 sort jabolk. Sorta vpliva na okus (kislo, slajše, aromatično), teksturo (hrustljavo ali mehko), barvo in primernost za različne namene:
- takojšnja poraba (npr. sodobne hrustljave sorte),
- kuhanje in pite (sorte, ki ob kuhanju ohranijo obliko ali se zmehčajo),
- pridelava soka in soka/koncentrata,
- proizvodnja jabolčnika (cider),
- predelava v marmelade, sušenje ali vinarstvo (križanje za aromo in kislost).
Pridelava in nega
Za uspešno pridelavo so ključni element pravilna izbira sorte glede na podnebje, ustrezna podlaga, sajenje, obrezovanje in oskrba z vodo ter hranili. Nekaj osnovnih nasvetov:
- Izbira lege z dobro odcedno prstjo in dovolj sonca.
- Saditi primerne podlage glede na želeno velikost dreves in strukturo nasada.
- Redno obrezovanje (obrezovanje krošnje pozimi in poleti po potrebi) za obliko, prezračenost in kakovost plodov.
- Tanke plodov (odstranjevanje presežnih plodov zgodaj v sezoni) za večjo kakovost in velikost preostalih jabolk.
- Ustrezno gnojenje na osnovi analize tal in listov ter pravilno namakanje v sušnih obdobjih.
- Uporaba integriranega varstva pred škodljivci in boleznimi (IPM) ter, kjer je mogoče, ekoloških ukrepov.
Škodljivci in bolezni
Jablane napadajo številne bolezni in škodljivci, kot že omenjeno: glivice, bakterije in škodljivci. Med pogostejšimi težavami so:
- glivične bolezni: jablanjeva skorjastost (apple scab), pepelavost, rja in plesen;
- bakterijske bolezni: ogenj (fire blight), ki lahko povzroči hude poškodbe in smrt vej ali dreves;
- škodljivci: črvi (npr. codling moth), listne uši, pršice, listne mišice in drugi insekti;
- drugi problemi: suše, prezimovalne škode, herbicidne poškodbe in fiziološke motnje (npr. luščenje kože).
Preprečevanje vključuje uporabo odpornih sort, sanitarne ukrepe (odstranitev obolelih delov, padelega listja), pravilno obrezovanje za boljše prezračevanje ter ciljno uporabo fitofarmacevtskih sredstev ali bioloških pripravkov.
Genom in žlahtnjenje
Leta 2010 so raziskovalci zaporedoma popisali genom domače jablane, kar je razširilo možnosti za odkrivanje genov, povezanih z odpornostjo proti boleznim, kakovostjo plodov in drugimi pomembnimi lastnostmi. Takšne informacije podpirajo raziskave in selektivno žlahtnjenje, ki išče izboljšave v okusu, odpornosti, shranjevanju in prilagodljivosti na podnebne spremembe.
Žetev, skladiščenje in predelava
Jabolka se pobirajo glede na sorto in stopnjo zrelosti — prezgodnje pobiranje zmanjša aromo, prepozno pobiranje zmanjša obstojnost. Po pobiranju se kakovost ohranja z ustreznim hlajenjem. Za daljše skladiščenje se uporablja nadzorovana atmosfera (CA), ki lahko znatno podaljša obstojnost nekaterih sort, včasih do nekaj mesecev ali celo do enega leta v optimalnih pogojih.
Uporaba je zelo raznolika: sveža poraba, pečena jabolka, kompot, sok, koncentrat, jabolčnik, jabolčni kis, sušenje in predelava v pekovske slaščice ali marmelade.
Hranilna vrednost
Jabolka so nizkokalorična, bogata z prehranskimi vlakninami (predvsem pektin), vsebujejo vitamin C, manjše količine vitaminov B in mineralov ter antioksidante (npr. flavonoide). Redno uživanje jabolk je povezano z ugodnimi učinki na prebavo in kardiovaskularno zdravje kot del uravnotežene prehrane.
Gospodarska in kulturna pomembnost
Jabolka imajo veliko gospodarsko vlogo v sadjarstvu; ključne države pridelovalke vključujejo Kitajsko (ki je leta 2013 proizvedla približno 49 % svetovne proizvodnje), ZDA, Poljsko, Italijo, Turčijo in druge. Zaradi široke prilagodljivosti in novih sort ostaja jabolko eno izmed najbolj pridelanih in porabljenih sadežev na svetu.
Poleg gospodarske pomembnosti imajo jabolka tudi bogato kulturno simboliko v mnogih tradicijah, mitih in religijah, kjer pogosto simbolizirajo zdravje, plodnost, znanje ali skušnjavo.
Zaključek
Jablana je vsestransko in gospodarsko pomembno drevo z dolgo zgodovino gojenja. Z napredkom v znanosti, žlahtnjenju in pridelovalnih praksah so na voljo sorte za skoraj vsako podnebje in uporabo, medtem ko raziskave genomike in trajnostnih načinov pridelave pomagajo izboljševati odpornost, kakovost in okoljsko prijaznost pridelave jabolk.
Zelena jabolka Granny Smith
Botanični podatki
Jablana ima majhno drevo z listi, ki zraste do 3 do 12 metrov v višino. Jablana ima široko krošnjo z debelimi vejami. Listi so izmenično razporejeni preprosti ovalni listi. Dolgi so od 5 do 12 centimetrov in široki od 3 do 6 centimetrov. Ima oster vrh z mehko spodnjo stranjo. Cvetovi se pojavijo spomladi hkrati z brstenjem listov. Cvetovi so bele barve. Imajo tudi rahlo rožnato barvo. Imajo pet cvetnih listov in premer od 2,5 do 3,5 cm. Plodovi dozorijo jeseni. Običajno ima premer od 5 do 9 centimetrov. V sredini ploda je pet karpelic, ki so razporejene v zvezdo. V vsakem peclju so od enega do treh semen.
Divji predniki
Divji prednik jablan je Malus sieversii. Divje rastejo v gorah Srednje Azije na severu Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana in Xinjianga na Kitajskem, morda tudi Malus sylvestris. V nasprotju z domačimi jabolki njihovi listi jeseni postanejo rdeči. V zadnjem času jih uporabljajo za razvoj vrste Malus domestica za rast v hladnejšem podnebju.
Divja jablana Malus sieversii v Kazahstanu
Zgodovina
Jablana je bila verjetno najzgodnejše drevo, ki so ga gojili. Njegovi plodovi so se skozi tisočletja izboljšali. Aleksander Veliki naj bi leta 300 pred našim štetjem v Mali Aziji odkril pritlikava jabolka. V Aziji in Evropi so zimska jabolka že tisočletja pomembna hrana. Od prihoda Evropejcev so jabolka kot hrano uporabljali tudi v Argentini in Združenih državah Amerike. V Severno Ameriko so bila jabolka pripeljana leta 1600. Prvi sadovnjak jabolk na severnoameriški celini naj bi bil leta 1625 v bližini Bostona. Leta 1900 se je začela razvijati draga sadjarska industrija, v kateri je bilo jabolko zelo pomembna vrsta.
V kulturi
Poganstvo
V nordijski mitologiji boginja Iðunn v Prozni Eddi (ki jo je v 13. stoletju napisal Snorri Sturluson) bogovom podari jabolka, zaradi katerih postanejo večno mladi. Angleški znanstvenik H. R. Ellis Davidson meni, da so bila jabolka povezana z verskimi praksami v germanskem poganstvu. Od tam se je po njenem mnenju razvilo norveško poganstvo. Poudarja, da so na mestu pokopa ladje Oseberg na Norveškem odkrili vedra z jabolki. Opozarja tudi, da so v zgodnjih grobovih germanskih ljudstev v Angliji odkrili sadje in orehe (Iðunn se je v Skáldskaparmál opisal kot spremenjen v oreh). Odkrili so jih tudi drugje na evropski celini. Avtorica domneva, da bi to lahko imelo simbolni pomen. V jugozahodni Angliji so orehi še vedno simbol plodnosti.
"Brita as Iduna" (1901), Carl Larsson
Kuhanje
Včasih jabolka pojemo, ko so kuhana. Pogosto pa jabolka pojemo nekuhana. Iz jabolk lahko pripravimo tudi napitke. Jabolčni sok in jabolčni mošt sta jabolčni pijači.
Meso sadeža je čvrsto, okus pa od kislega do sladkega. Jabolka, ki se uporabljajo za kuhanje, so kisla in jih je treba kuhati s sladkorjem, medtem ko so druga jabolka sladka in jih ni treba kuhati. V sredici je nekaj semen, ki jih lahko odstranimo z orodjem za odstranjevanje sredice ali previdno z nožem.
Znanstveno ime rodu jablan v latinskem jeziku je Malus. Večina jabolk, ki jih gojimo, je vrste Malus domestica.
Večino jabolk je dobro jesti surova (ne kuhana), uporabljajo pa se tudi v številnih vrstah pečenih jedi, kot je jabolčna pita. Jabolka se kuhajo, dokler se ne zmehčajo, in iz njih pripravimo jabolčno omako.
Iz jabolk izdelujejo tudi pijači jabolčni sok in jabolčnik. Običajno jabolčnik vsebuje malo alkohola, približno toliko kot pivo. Regiji Bretanja v Franciji in Cornwall v Angliji sta znani po svojih jabolčnih moštih.
Sorte jabolk
Če želimo vzgojiti določeno vrsto jabolka, tega ne moremo storiti s sajenjem semena želene vrste. Seme bo imelo DNK jabolka, iz katerega so semena izšla, vendar bo imelo tudi DNK jabolčnega cveta, ki je oprašil semena, ki so lahko tudi drugačne vrste. To pomeni, da bo drevo, ki bo zraslo po sajenju, mešanica dveh vrst. Da bi vzgojili določeno vrsto jabolka, se z drevesa, na katerem raste želena vrsta jabolka, odreže majhna vejica ali cepič, ki se nato doda na posebej vzgojen pecelj, imenovan podlaga. Drevo, ki raste, bo rodilo samo jabolka želene vrste.
Poznamo več kot 7.500 sort jabolk. Za zmerno in subtropsko podnebje so na voljo različni kultivarji. Velika zbirka več kot 2 100 sort jabolk se nahaja v Nacionalni zbirki sadja v Angliji. Večina teh sort se goji za uživanje svežih jabolk (desertna jabolka). Nekatera pa se gojijo samo za kuhanje ali izdelavo jabolčnika. Jabolka za mošt so običajno preveč trpka, da bi jih lahko takoj pojedli. Vendar pa dajejo jabolčniku bogat okus, ki ga desertna jabolka ne morejo doseči.
Najbolj priljubljene sorte jabolk so mehke, vendar hrustljave. Potrebna je tudi barvita lupina, enostavna odprema, odpornost proti boleznim, oblika jabolka 'Red Delicious' in priljubljen okus. Sodobna jabolka so običajno slajša od starejših sort. Razlog za to je, da se je okus jabolk spremenil. Večina Severnoameričanov in Evropejcev ima rada sladka jabolka. Izjemno sladka jabolka s skoraj nič kislega okusa so priljubljena v Aziji in Indiji.
V Združenem kraljestvu
V Združenem kraljestvu je približno 3000 različnih vrst jabolk. Najpogostejša vrsta jabolk, ki se goji v Angliji, je "Bramley seedling", ki je priljubljeno jabolko za kuhanje.
Sadovnjaki jablan niso več tako pogosti kot na začetku 20. stoletja, ko so bila jabolka redko pripeljana iz drugih držav. Organizacije, kot je Common Ground, učijo ljudi o pomenu redkih in lokalnih sort sadja. V številnih državah se 21. oktobra vsako leto praznuje "dan jabolk".
V Severni Ameriki
Veliko jabolk se prideluje v zmernih predelih Združenih držav Amerike in Kanade. Na številnih območjih, kjer je gojenje jabolk pomembno, imajo ljudje velika praznovanja:
- Annapolis Valley Apple Blossom Festival - poteka pet dni vsako pomlad (maj-junij) na Novi Škotski.
- Shenandoah Apple Blossom Festival - poteka šest dni vsako pomlad v Winchestru v Virginiji.
- Festival cvetočih jabolk v zvezni državi Washington - poteka dva tedna vsako pomlad (april-maj) v mestu Wenatchee v zvezni državi Washington
Sorte jabolk
Obstaja veliko različnih sort jabolk, med drugim:
- Fuji (jabolko)
- Gala
- Golden Delicious (včasih imenovano tudi Green Delicious Apple)
- Granny Smith
- Jonagold
- McIntosh
- Roza dama
- Red Delicious
- Winesap
- Coxova oranžna pipina
Zlato okusno jabolko.
Družina
Jabolka spadajo v skupino Maloideae. Je poddružina družine Rosaceae. So v isti poddružini kot hruške. Njena družina je družina rožam podobnih rastlin, v njej pa so tudi vrtnice.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je jabolko?
O: Jabolko je užitni sadež številnih dreves, znan po sočnih, zelenih ali rdečih sadežih.
V: Od kod izvira jablana?
O: Jablana izvira iz južnega Kazahstana, Kirgizije, Uzbekistana in severozahodnega dela Kitajske.
V: Kako dolgo že pridelujejo jabolka?
O: V Aziji in Evropi jabolka gojijo že več tisoč let. V Severno Ameriko so jih prinesli evropski naseljenci.
V: Kako se na splošno pridelujejo jabolka?
O: Jabolka se običajno gojijo s cepljenjem, čeprav divja jabolka zlahka zrastejo iz semena. Če so jablane vzgojene iz semena, so velike, če pa so cepljene na korenine (podlage), so majhne.
V: Kakšni so nekateri načini uporabe jabolk?
O: Poznamo več kot 10 000 različic jabolk z različnimi želenimi lastnostmi. Različne različice so vzgojene za različne okuse in uporabo, kot so kuhanje, uživanje surovih jabolk in proizvodnja jabolčnika.
V: Kakšno vrsto lesa ima jablana?
O: Jabolčni les je vrsta lesa, ki izvira iz tega drevesa.
V: Kolikšna je bila svetovna proizvodnja jabolk leta 2013?
O: Leta 2013 je svetovna proizvodnja jabolk znašala 90,8 milijona ton, od tega 49 % na Kitajskem.
