"Divje jabolko" se preusmeri sem. V Avstraliji se lahko nanaša na nepovezano vrsto Pouteria eerwah.

Malus je rod približno 30–35 (po nekaterih ocenah do 55) vrst majhnih listopadnih jablan ali grmovnic iz družine Rosaceae. Med temi je tudi udomačeno sadno jabolko (Malus domestica), pogosto imenovano namizno ali jedilno jabolko. Druge divje ali manj poznane vrste pogosto imenujemo „divja jabolka“, „rakovična jabolka“ ali „crabapples“.

Opis

Jablane so običajno manjša drevesa ali večji grmi. V polni rasti dosežejo navadno med 4 in 12 m višine, nekatere pritlikave vrste ostanejo bistveno manjše. Listi so preprosti, dolgi približno 3–10 cm, nameščeni izmenično in z rahlo žagastim robom.

Cvetovi so zbrani v šopih in imajo pet cvetnih listov, obarvanih belo, rožnato ali rdeče. Prašniki so pogosto rdečkasti in proizvajajo veliko cvetnega prahu. Cvetni jajčnik je pod cvetom (inferioren). Cvetenje poteka spomladi; oprašujejo jih predvsem žuželke, najpogosteje čebele, ki obiskujejo cvetove zaradi nektarja in cvetnega prahu.

Plod je pome — mesnat sadež, v notranjosti z jedri (ločki) iz petih zaklopov. Velikost, oblika in barva plodov so zelo spremenljive: od majhnih kiselih „crabapple“ sadežev pa do velikih, sladkih sort jedilnih jabolk. Barve segajo od zelene, rumene, rdeče do kombinacij teh odtenkov.

Razširjenost in izvor

Rod izvira iz zmernega pasu severne poloble in je naravno razširjen v Evropi, Aziji (zlasti osrednja Azija) in Severni Ameriki. Pomemben center raznolikega izvora za udomačeno jabolko je območje današnjega severnega Kazahstana, kjer raste divja vrsta Malus sieversii, pogosto navedena kot glavni prednik sodobnih sort.

Vrste in domačinstvo

  • Malus domestica – udomačeno jedilno jabolko, rezultat dolgoletnega križanja in gojenja.
  • Malus sieversii – divji prednik domačega jabolka iz Srednje Azije.
  • Malus sylvestris – evropsko divje jabolko (crabapple).
  • Malus baccata – sibirsko jabolko, prilagojeno za hladnejše podnebje in pogosto uporabljeno pri križanjih.

V pridelavi in sadjarstvu se številne kultivarne sorte jedilnega jabolka razmnožujejo s cepljenjem na različne podlage (rootstocks), ki določajo rast drevesa, odpornost in prenos hranil.

Ekologija in opraševanje

Večina vrst jablon je delno ali popolnoma nesamostroepljiva, zato za dober pridelek potrebujejo prisotnost primernega opraševalca (drugo sorto ali divjo vrsto) in aktivnost žuželk. Cvetovi privabljajo več vrst opraševalcev; čebele so najpomembnejše v komercialnih nasadih. Jablane so tudi vir hrane za ptice in sesalce, ki jedo plodove in razširjajo semena.

Uporaba in gojenje

Jabolka so ena najpomembnejših sadnih vrst na svetu. Uporabljamo jih sveža, za pečenje, kuhanje, za pripravo sokov, ciderja, marmelad in sušenih prigrizkov. Manjši „crabapple“ plodovi so pogosto preveč kisli za neposredno uživanje, vendar so cenjeni v kulinariki in kot okrasne rastline zaradi obilnega cvetenja in barvitih plodov pozno v sezoni.

Gojijo se na prostem ali v nasadih z uporabo različnih oblik obrezovanja in kmetijskih praks za nadzor bolezni, škodljivcev in za izboljšanje pridelka. Pomembna sta tudi pravilna izbira sorte in podlage glede na klima, tla in namen gojenja.

Bolezni in škodljivci

Najpogostejše bolezni so listna rakovost (scab), fuzikladija (powdery mildew) in ognja (fire blight). Med škodljivci so pomembni zavrtalci (npr. codling moth), uši in različne ličinke. Za varstvo se uporabljajo integrirane metode: sanitarni ukrepi, odporni sortni izbor, spremljanje in občasno kemično varstvo.

Gojenje in razmnoževanje

Večina sort se razmnožuje s cepljenjem na podlage, kar zagotavlja obvladljivo rast drevesa in ohranja želene lastnosti sorte. Divje vrste in lokalni genotipi so pomembni vir genetske raznolikosti in se uporabljajo v programih izboljševanja ter pri iskanju odpornosti proti boleznim in mrazu.

Skupaj predstavljajo jablane rod z večplastno vlogo v naravi in kmetijstvu: kot vir hrane, okrasne rastline in genetski vir za prihodnje izboljšave sadjarstva.