Medlar

Medlar je drevo in ime za sadež tega drevesa. Njegovo latinsko ime je Mespilus germanicus ali "nemški medlar", vendar ne izvira iz Nemčije. Raste na Bližnjem vzhodu in v jugovzhodni Evropi, Rimljani pa so ga prenesli v Nemčijo. V bližini Kaspijskega morja so ljudje medlar gojili že pred približno tri tisoč leti. V Grčijo je prišla približno 700 let pred našim štetjem, v Rim pa približno 200 let pred našim štetjem. V rimskih in srednjeveških časih je bila pomembna sadna rastlina. Toda do leta 1600-1700 so ljudje začeli uživati drugo sadje in ne medarice. Danes ga ljudje ne gojijo pogosto.

Medlar potrebuje topla poletja in blage (ne prehladne) zime ter rad raste na sončnih in suhih mestih. Na najboljših rastiščih lahko zraste do osem metrov visoko. Medlar je listopadna rastlina: ni zelena vse leto. Običajno je nižja od drevesa. Živi od trideset do petdeset let, kar je precej kratek čas. Medlarini listi so temno zeleni, dolgi največ petnajst centimetrov in široki tri centimetre. Rastlina ima cvetove pozno spomladi. Cvetovi so bele barve. Rdeče-rjavi plodovi medlarja so podobni jabolkom in zrastejo do dva do tri centimetre. So zelo trdi in kisli, zato jih lahko jemo šele, ko jih hladno vreme zmehča.

Vprašanja in odgovori

V: Kako je latinsko ime drevesa medlina?

V: Od kod so ga vzeli Rimljani?

V: Kako dolgo nazaj so ljudje začeli gojiti medlere v bližini Kaspijskega morja?

V: Kdaj je prišel v Grčijo in Rim?

V: Kakšno podnebje potrebuje medlar, da dobro raste?

V: Kako visoka je lahko rastlina medlarja v idealnih razmerah?

V: Kako so videti plodovi, ko so zreli?

Išči po črki