Cvet – kaj je, zgradba, funkcija in pomen pri cvetočih rastlinah
Cvet – zgradba, funkcija in pomen pri cvetočih rastlinah: odkrivajte, kako cvetovi tvorijo cvetni prah in semena, njihovo zgradbo, barvitost, raznolikost in vlogo v razmnoževanju.
Cvetovi so razmnoževalni deli cvetočih rastlin. Cvet je poseben del rastline, običajno zgrajen iz cvetnih listov in organov, odgovornih za razmnoževanje. Cvetovi imajo cvetne liste, v delu cveta pa so tudi deli, ki proizvajajo cvetni prah in kasneje razvijejo semena.
Zgradba cveta
Osnovne sestavine cveta so:
- Goltnica in cvetna stopica: nosilni deli, ki povezujejo cvet z rastlino.
- Čašna in venčna pora (kelih in krona): čašni listi (sepale) in cvetni listi (petale) varujejo notranje dele in pogosto privabljajo opraševalce z barvo in vonjem.
- Prašniki: moški reproduktivni deli (stameni), sestavljeni iz nitke in prašnega znotraj, kjer nastaja cvetni prah.
- Srček (pistil oz. mediani del): ženski organ, ki vključuje pestič z deloma: kroglasto ali razširjeno spodnjo pregrado (plodnica), vrat (stil) in lepljivo zarodnico (stigmo). V plodnici so ovule, iz katerih nastanejo semena po oploditvi.
- Nektariji in dišeče žleze: pogosto prisotni za privabljanje žuželk, ptic ali netopirjev.
Funkcija cveta
Glavna naloga cveta je omogočiti razmnoževanje rastline. To vključuje:
- Proizvodnjo cvetnega prahu in njegov prenos do pestiča (opraševanje).
- Oploditev, ko semenčna celica iz cvetnega prahu združi z jajčno celico v ovulu.
- Razvoj plodov in semen, ki omogočajo razširjanje potomcev in preživetje vrste.
Opraševanje in prilagoditve
Cveti so pogosto zelo barviti in dišijo, ker morajo privabiti opraševalce. Pri mnogih rastlinah je cvet njihov najbolj barvit del; rečemo, da rastlina "cveti" ali da je "v cvetju", ko se cvetovi odpirajo in postanejo vidni. Različne vrste cvetov so prilagojene različnim načinom opraševanja:
- Žuželke (čebele, metulji, hrošči) – privabljanje z barvo, vonjem in nektarjem.
- Ptiči (npr. kolibri) in netopirji – pogosto svetle barve, močan vonj ali obilo nektarja.
- Veter – manjši, neopazni cvetovi, ki proizvajajo veliko cvetnega prahu.
- Voda – pri nekaterih vodnih rastlinah.
Vrste cvetov in razmnoževalne strategije
- Polni (kompletni) cvet: ima vse glavne dele (čašne lističe, cvetne lističe, prašnike in pestič).
- Nepravilni in pravilni cvetovi: glede na simetrijo (npr. radialna ali bilateralna).
- Enodomne in dvodomne rastline: nekatere imajo ločene moške in ženske cvetove na isti rastlini (monoece), druge pa na različnih rastlinah (dioece).
- Samoopraševanje in medopraševanje: nekatere rastline se oprašijo same, druge pa potrebujejo prenos prahu med različnimi rastlinami za gensko raznolikost.
Socvetja in razporeditev cvetov
Cvetovi lahko rastejo posamezno ali skupaj v socvetju — skupinah cvetov na skupnem nosilcu. Socvetja povečajo vidnost in učinkovitost opraševanja ter razširjanje semen.
Kje in kdaj cvetijo rastline
Na različnih območjih sveta obstajajo zelo različne vrste cvetov, prilagojene podnebnim razmeram. Celo v najhladnejših krajih, na primer na Arktiki, lahko rože zrastejo in odcvetijo v nekaj mesecih, ko so pogoji ugodni. Čas cvetenja je odvisen od dejavnikov, kot so temperatura, dolžina dneva (fotoperiodizem) in notranji hormoni rastline.
Pomen cvetov za ekosisteme in ljudi
Cveti so ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ker omogočajo tvorbo semen in plodov, ki služijo kot hrana za številne živali ter ljudi. Rastline z razvajanimi cvetovi so tudi pomembne v kmetijstvu (pridelki, sadje), hortikulturi (okrasne rastline) in medicini.
Skratka, cvet je specializiran organ rastline z bogato zgradbo in številnimi funkcijami: privablja opraševalce, omogoča oploditev in zagotavlja naslednjo generacijo rastlin preko semen in plodov.
Plakat s cvetličnim vzorcem cvetov dvanajstih vrst cvetočih rastlin iz različnih družin
Struktura cvetov
Če želite raziskati zgradbo cveta, ga je treba razkosati, njegovo zgradbo pa povzeti s cvetličnim diagramom ali cvetlično formulo. Nato lahko njeno družino določimo s pomočjo flore, knjige, ki je namenjena prepoznavanju rastlin.
Štirje osnovni deli
Cvetovi imajo štiri osnovne dele, od zunaj navznoter so:
- Okolico, vegetativne dele
- Kalih: najbolj zunanji venec, sestavljen iz enot, ki se imenujejo čašice. Ti so pogosto zeleni in v popku zapirajo preostali del cveta. Pri nekaterih vrstah so lahko brez njih ali pa so podobni cvetnim lističem.
- Venec: cvetni lističi, običajno tanki, mehki in pogosto obarvani, da privabljajo živali, ki pomagajo pri opraševanju.
- Reproduktivni deli
Čeprav je ta razporeditev tipična, se rastlinske vrste zelo razlikujejo v strukturi cvetov. Spremembe, ki so nastale pri evoluciji cvetočih rastlin, botaniki uporabljajo za iskanje sorodstev med rastlinskimi vrstami.
Cvetovi so pomemben razvojni napredek cvetočih rastlin. Nekateri cvetovi so odvisni od vetra, ki prenaša cvetni prah med cvetovi iste vrste. Njihova pelodna zrna so lahka. Mnoge druge so odvisne od žuželk ali ptic, ki prenašajo cvetni prah. Ti so težji. Vloga cvetov je proizvajanje semen, ki so v plodovih. Plodovi in semena so sredstvo za širjenje. Rastline se ne premikajo, ampak jih veter, živali in ptice širijo po pokrajini.
Ker so jajčeca zaščitena s karpeli, je za oploditev potrebno nekaj posebnega. Pri metuljnicah so pelodna zrna sestavljena le iz treh celic. Ena celica je odgovorna za vrtanje skozi ovojnice in ustvarja prehod za dve semenski celici. Megagametofit je majhna haploidna ženska rastlina, ki vsebuje jajčece. Ima le sedem celic. Ena od njih je jajčna celica, ki se združi s semenčico in tvori zigoto. Druga celica se združi z drugim semenčicam in se posveti oblikovanju s hranili bogatega endosperma. Druge celice imajo pomožne vloge. Ta proces "dvojne oploditve" je edinstven in skupen vsem metuljnicam.
Razkosan cvet Aconitum, da se pokaže njegova notranja zgradba
Diagram cveta, razrezan za prikaz delov
Razvoj cvetja
Cvetovi so spremenjeni listi, ki jih imajo le cvetoče rastline (angiospermi), ki se v fosilnih zapisih pojavljajo razmeroma pozno.
Najstarejši znani fosili rož in cvetočih rastlin so izpred 130 milijonov let, iz obdobja spodnje krede. Dolgo so domnevali, da so se cvetoče rastline razvile med rastlinami iz rodu gymnosperms, vendar znane rastline iz rodu gymnosperms tvorijo klade, ki se razlikuje od rastlin iz rodu angiosperms. Ugotovljeno je bilo, da sta se ta dva klada razšla (ločila) pred približno 300 milijoni let.
Razvoj sinkarpsov. a: sporangiji na konicah listovb : list se zaviha, da zaščiti sporangije c: list se zaviha in tvori zaprt zvitekld : združitev treh zvitkov v sinkarp
Uporaba cvetja
Kot dekoracija
Ljudje že dolgo občudujejo in uporabljajo cvetje. Večina ljudi meni, da je cvetje lepo. Veliko ljudi ima rado rože tudi zaradi njihovih vonjav (vonjev). Ljudje radi vidijo rože, ki rastejo na vrtovih. Ljudje uživajo tudi v gojenju cvetja na svojih dvoriščih pred domom. Ljudje pogosto nosijo rože na oblačilih ali podarjajo rože ob posebnih priložnostih, praznikih ali obredih, kot so rojstvo novega otroka (ali krst), poroke (poroke), pogrebi (ko oseba umre). Ljudje pogosto kupujejo cvetje v podjetjih, imenovanih cvetličarne.
Kot ime
Nekateri starši svoje deklice poimenujejo po cvetju. Nekatera pogosta cvetlična imena so: Roža, lilija, marjetica, holly, hijacinta, jasmin, cvet.
Kot hrana
Ljudje jedo tudi nekatere vrste cvetja. Med cvetno zelenjavo spadajo brokoli, cvetača in artičoka. Najdražja začimba, žafran, izvira iz cveta krokusa. Druge cvetlične začimbe so klinčki in kapre. Cvetovi hmelja se uporabljajo za aromatiziranje piva. Iz regrata se lahko naredi vino.
Med je cvetlični nektar, ki so ga nabrale in predelale čebele. Med je pogosto poimenovan po vrsti cvetja, ki ga čebele uporabljajo (na primer deteljni med). Nekateri ljudje dajejo v hrano cvetove nasturtij, krizantem ali nageljnov. Iz cvetov lahko pripravimo tudi čaj. Iz posušenih cvetov, kot so krizantema, vrtnica in jasmin, se pripravlja čaj.
Posebni pomeni
V času, ko so bila družabna srečanja med moškimi in ženskami težavna, so cvetje uporabljali za sporočanje pomenov. Zaradi lilij so ljudje razmišljali o življenju. Rdeče vrtnice so spominjale na ljubezen, lepoto in strast. V Veliki Britaniji, Avstraliji in Kanadi ob posebnih praznikih nosijo mak v znak spoštovanja do tistih, ki so služili in umrli v vojnah. Zaradi marjetic so ljudje mislili na otroke in nedolžnost.
Metulj in čebela s tremi vrstami cvetja
Primer "popolnega cveta". Ta cvet Crateva religiosa ima oba prašnika (zunanji obroč) in pestič (sredina).
Cvetje
Pogosti cvetovi
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je cvet?
O: Cvet je razmnoževalni del cvetočih rastlin.
V: Katera so druga imena za rože?
O: Cvetje imenujemo tudi cvet ali cvet rastline.
V: Katere dele imajo cvetovi?
O: Cvetovi imajo cvetne liste, v delu cveta, ki ima cvetne liste, pa so deli, ki proizvajajo cvetni prah in semena.
V: Zakaj pravimo, da rastlina "cveti"?
O: Za rastlino rečemo, da "cveti", "cveti" ali "je v cvetju", ko se njen barvni del začne povečevati in odpirati.
V: Ali so po svetu različne vrste cvetja?
O: Da, na različnih območjih sveta je veliko različnih vrst cvetja. Celo v mrzlih krajih, kot je Arktika, lahko rože rastejo v določenih mesecih.
V: Kako rastejo rože na rastlinah?
O: Cvetovi lahko na rastlini rastejo ločeno ali skupaj v socvetju.
Iskati