Glycyrrhiza: rod sladkega korena — vrste, razširjenost in uporabe

Glycyrrhiza — rod sladkega korena: vrste, razširjenost po svetu ter zdravilne in kulinarične uporabe, vključno s pomembno vlogo v tradicionalni kitajski medicini.

Glycyrrhiza je rod približno 18 vrst iz družine Fabaceae (Leguminosae). Najdemo ga v Aziji, Avstraliji, Evropi in Ameriki. Najbolj znan je po sladkem korenu (britanska angleščina; licorice v ameriški angleščini), ki je proizvod vrste G. glabra iz sredozemske regije. V Severni Ameriki gojijo zelo malo vrste G. glabra, vendar je ameriški sladki koren G. lepidota tam pogosta avtohtona vrsta. Gojita se tudi ruski sladki koren (G. echinata) in kitajski sladki koren (G. uralensis, kitajsko: gāncǎo, 甘草; lit. "sladka trava" ali "sladko zelišče"), slednji je pomemben v tradicionalni kitajski medicini.

Opis

Člani rodu Glycyrrhiza so večinoma večletne zeliščne rastline ali pol grmičevja z dolokimi koreninami in pogosto razvejanimi podzemnimi korenikami. Listi so sestavljeni (pernat) z nasprotnimi lističnimi pari, cvetovi so tipični za fižolovke — drobni, v grozdih ali kobulih, v barvah od vijolične do rožnate ali bele. Plod so majhni stroki z več semeni. Korenine in debela podzemna stebla dajejo značilen sladek okus, ki ga povzroča predvsem glikozid glycyrrhizin, ki je bistveno slajši od saharoze.

Razširjenost in stanišča

Rastline rodu rastejo v zelo različnih podnebjih — od sredozemskih pobočij prek azijskih step do sušnih območij Avstralije in travnikov Severne Amerike. Pogosto jih najdemo na suhih pobočjih, ob rekah in v gozdičkih, kjer imajo dovolj globokih tal za razvoj koreninskega sistema. Zaradi gospodarske rabe in nabiranja divjih populacij so nekatere vrste lokalno ogrožene.

Vrste (nekatere pomembnejše)

• Glycyrrhiza glabra — evropsko‑sredozemska vrsta, glavna komercialna surovina za tradicionalni sladki koren in ekstrakte, pogosto gojena.
• Glycyrrhiza uralensis — kitajski sladki koren (gāncǎo), široko uporabljen v tradicionalni kitajski medicini kot "harmonizator" v kombinacijah zdravilnih zelišč.
• Glycyrrhiza inflata — še ena azijska vrsta, ki se uporablja v kitajski farmakopeji; nekateri kemični sestavni so za to vrsto specifični.
• Glycyrrhiza echinata — pogosto imenovana ruski sladki koren, razširjena v vzhodni Evropi in zahodni Aziji.
• Glycyrrhiza lepidota — ameriški sladki koren (avtohtona severnoameriška vrsta), rabi se kot nadomestek in v lokalnih zdravilnih praksah.
• Glycyrrhiza acanthocarpa — avstralska vrsta, prilagojena sušnim razmeram.

Skupno rod vsebuje približno 18 priznanih vrst, razvrstitev pa se včasih spreminja glede na taksonomske študije.

Uporabe

Glycyrrhiza ima dolgotrajno zgodovino uporabe v prehrani, medicini in industriji:

• Kulinarično: ekstrakt sladkega korena se uporablja za izdelavo bonbonov, sirupov, pijač, nekateri alkoholni napitki in tobak vsebujejo arome sladkega korena. V skandinavskih državah so priljubljeni tudi slani sladki bonboni (salmiak).
• Medicinsko: v ljudski in tradicionalni medicini se korenine uporabljajo pri prebavnih težavah, kroničnih kašeljih, vnetjih in pri zdravljenju razjed. V sodobnih raziskavah so bile preučevane tudi protivirusne in protivnetne lastnosti nekaterih ekstraktov.
• Farmacevtsko in kozmetično: izvlečki se uporabljajo kot aromatična ali aktivna sestavina v pastah za zobe, kozmetiki in kot sladilo v določenih pripravkih.

Kemija in varnost

Glavna bioaktivna snov je glycyrrhizin (glycyrrhizic acid), sladkorni glikozid, ki je približno 30–50-krat slajši od saharoze. Po presnovi v črevesju se pretvori v glycyrrhetic acid, ki lahko zavira encim 11β-hidroksisteroid dehidrogenazo tip 2. To povzroči povečano delovanje endogenih mineralokortikoidov in lahko vodi do stanja, znanega kot pseudoaldosteronizem — zadrževanje natrija, povečan krvni tlak, otekanje in izguba kalija (hipokalemija).

Zato je pri dolgotrajni ali obsežni uporabi potrebna previdnost: ljudje z visokim krvnim tlakom, srčno‑žilnimi boleznimi, ledvičnimi težavami, nosečnice in osebe, ki jemljejo diuretike ali zdravila, ki vplivajo na kalijev ravnovesje, naj se posvetujejo z zdravnikom. Za zmanjšanje tveganja obstajajo pripravki z odstranjenim glycyrrhizinom (deglycyrrhizinated licorice, DGL), ki ohranijo nekatere koristne lastnosti korena, vendar z manj stranskih učinkov.

Kmetijstvo in trajnost

Glycyrrhiza kot članica družine Fabaceae prispeva k fiksaciji dušika, zato lahko izboljša rodovitnost tal v agroekosistemih. Razmnožuje se s semeni ali koreninskimi potaknjenci; globoki koreninski sistemi zahtevajo dobro odcedna, niso pa zahtevne glede talne plodnosti. Korenine se običajno kopljejo po nekaj letih rasti, ko se koncentracija aktivnih snovi poveča.

Zaradi velikega povpraševanja po divjih koreninah so nekatera območja izpostavljena prekomernemu izkopavanju. Trajnostna setev, gojenje in certificiranje virov (npr. za potrebe farmacije) so pomembni za ohranjanje naravnih populacij in zagotavljanje kakovostne surovine.

Raziskave in perspektive

Trajajoča raziskovanja preučujejo potencialne terapevtske učinke sestavin iz Glycyrrhiza, vključno z antivirotnimi, protivnetnimi in antioksidativnimi lastnostmi. Hkrati potekajo študije o varnosti in standardizaciji ekstraktov, da bi se zmanjšala tveganja in izboljšala učinkovitost pripravkov.

Glycyrrhiza je torej rod z dolgo uporabo in številnimi priložnostmi v kulinariki, medicini in industriji, vendar uporaba zahteva zavedanje o možnih stranskih učinkih in trajnostnem pridobivanju surovin.

Vprašanja in odgovori

V: Koliko vrst je v rodu Glycyrrhiza?

V: V katero družino spada rod Glycyrrhiza?

V: Kje najdemo Glycyrrhizo?

V: Po čem je gliciriza najbolj znana?

V: Ali se G. glabra goji v Severni Ameriki?

V: Katera vrsta sladkega korena je pomembna v tradicionalni kitajski medicini?

V: Katere druge vrste sladkega korena se gojijo poleg G. glabra in G. uralensis?

Išči po črki