Ameriška angleščina – definicija, značilnosti in razlike z britansko

Ameriška angleščina ali angleščina Združenih držav Amerike je narečje angleškega jezika, ki se govori v Združenih državah Amerike. V nekaterih pogledih se razlikuje od drugih vrst angleščine, kot je britanska angleščina. Številne vrste ameriške angleščine so nastale iz lokalnih narečij v Angliji.

Veliko ljudi danes pozna ameriško angleščino, čeprav živijo v državi, kjer govorijo drugo vrsto angleščine. Razlog za to je morda v tem, da ljudje ameriško angleščino slišijo in berejo prek medijev, na primer filmov, televizije in interneta, kjer je ameriška angleščina najpogostejša oblika angleščine.

Ker angleščino uporabljajo ljudje po vsem svetu, se v njej pojavlja veliko novih besed. Angleščina se tako spreminja že več sto let. Na primer, milijoni ljudi, ki govorijo indijsko angleščino, pogosto dodajajo besede iz ameriške angleščine, ki dopolnjujejo britansko angleško osnovo in številne druge besede iz različnih indijskih jezikov.

Včasih se ljudje učijo ameriško angleščino, kot jo govorijo v Ameriki. Na primer v telefonskih klicnih centrih v Indiji in drugih krajih se ljudje pogosto učijo ameriško angleščino, da bi zveneli bolj kot stranke, ki kličejo iz Amerike. Ti ljudje pogosto uporabljajo ameriško angleščino tudi v vsakdanjem življenju.

Pomen številnih besed je v ameriški angleščini drugačen. Večina sprememb v jeziku se začne z majhnimi stvarmi. Italijanščina, španščina in francoščina so na primer nastale iz latinščine.

Značilnosti ameriške angleščine

• Izgovorjava (fonetika): Ameriška angleščina je večinoma rhotic, kar pomeni, da se zvok /r/ izgovarja v večini položajev (npr. v besedi car). Pogoste so tudi posebnosti, kot so flapping (t-glas, ki zveni kot rahlo d ali tap — npr. butter), in razlike v samoglasnikih (npr. razlika med cot in caught je v nekaterih narečjih izginila).
• Besedišče: Ameriška angleščina uporablja številne besede ali pomene drugače kot britanska angleščina (npr. truck vs. lorry, elevator vs. lift, apartment vs. flat, cookie vs. biscuit).
• Črkovanje: Obstajajo standardne razlike v črkovanju, ki izvirajo iz reform (znan primer je Noah Webster): color (ameriško) vs. colour (britansko), center vs. centre, organize vs. organise.
• Skaliranje in intonacija: Ameriška intonacija se včasih dojema kot bolj „ravna“ ali drugačna pri poudarjanju stavkov in vprašanj v primerjavi z nekaterimi britanskimi narečji.
• Sleng in idiomi: V ZDA nastaja veliko lokalnega slenga in idiomov, ki se lahko močno razlikujejo med regijami in generacijami.

Glavne razlike z britansko angleščino

• Besedišče: Veliko vsakdanjih predmetov ima v obeh različicah različna poimenovanja (eksempel: pants (amer.) vs. trousers (brit.) ali chips (brit.) vs. fries (amer.)). Nekatere besede imajo v ameriščini spremenjen pomen (npr. public school pomeni zasebna šola v VB, v ZDA pa javna šola pomeni državno šolo).
• Črkovanje: Kot že omenjeno, so razlike kot -or vs. -our, -er vs. -re, -ize vs. -ise pogoste.
• Gramatika: Nekatere slovnične strukture se uporabljajo pogosteje v ameriški angleščini, npr. raba preteklika namesto present perfect v določenih kontekstih (I already ate vs. britanski I have already eaten). Beseda gotten se pogosto uporablja kot preteklik od get v ZDA, medtem ko se v VB več uporablja got.
• Vredno opozoriti: V obeh različicah obstaja velika zamenljivost in obe sta med seboj razumljivi. Razlike so pogosto stilistične ali regionalne, ne pa popolnoma nezdružljive.

Regionalne različice ameriške angleščine

Znotraj ZDA obstaja veliko narečij in dialektov. Nekatera izstopajoča so:

• General American: Standardizirana različica, pogosto uporabljena v medijih, brez izrazitih regionalnih značilnosti.
• Southern English: Z značilnim naglasom in besednimi oblikami, razširjen po južnih državah ZDA.
• African American Vernacular English (AAVE): Ječeno in bogato jezikovno narečje z lastno slovnico, glasoslovjem in idiomi, ki je močno vplivalo na popularno kulturo in glasbo.
• New England, New York, Midwestern, Western dialekti: Vse imajo specifične fonetske in leksikalne značilnosti (npr. Boston accent, cot–caught razlike na srednjem zahodu itd.).

Zgodovina in vplivi

Ameriška angleščina se je razvijala od začetnih angleških naseljencev, vendar so jo močno oblikovali tudi stiki z drugimi jeziki. Med vplivi so:

• avtohtoni ameriški jeziki (mnogi imeni krajev in rastlin/živali),
• španščina (zlasti v jugozahodu in Floridi),
• francoščina (v delu Louisiane in severovzhodu),
• afriški jeziki, priseljenska evropska in azijska jezika, kar je prineslo besedišče in izgovorjalne značilnosti.

Učenje in medijski vpliv

Ameriška angleščina je zaradi hollywoodskih filmov, televizije, glasbe in interneta pogosto prva različica angleščine, s katero se srečajo tuji govorniki. To vpliva na učenje jezika, poslovno komunikacijo in kulturo. V telefonskih klicnih centrih ali pri storitvah za stranke v tujini se zaposleni pogosto učijo ameriško naglasovno in leksikalno obliko, da bi izboljšali razumevanje s strankami iz ZDA.

Primeri pogostih razlik (izbor)

• color (amer.) — colour (brit.)
• truck (amer.) — lorry (brit.)
• apartment (amer.) — flat (brit.)
• elevator (amer.) — lift (brit.)
• cookie (amer.) — biscuit (brit.)
• fall (amer., za jesen) — autumn (brit.)
• gotten (amer.) — got (brit.) kot preteklik od get

Na koncu je pomembno poudariti, da je ameriška angleščina ena od več legitimnih različic angleščine. Kljub razlikam ostaja mednarodno razumljiva in dinamična, z močnim vplivom kulturnih in socialnih trendov. Pri učenju ali uporabi angleščine je koristno poznati glavne razlike, hkrati pa se zavedati, da je znotraj obeh — ameriške in britanske — velika notranja raznolikost.