Amerika (Novi svet): Severna in Južna Amerika — geografska opredelitev
Amerika – geografska opredelitev Novega sveta: odkrijte razlike med Severno in Južno Ameriko, otoke, meje in ključne kulturno-geografske značilnosti.
Ameriki (ali Amerika) sta deželi na zahodni polobli, znani tudi kot Novi svet. Obsegajo celini Severna Amerika in Južna Amerika ter pripadajoče otoke in pokrivajo 8,3 % celotne površine Zemlje (28,4 % njenega kopnega).
Večina ljudi šteje države Srednje Amerike za del Severne Amerike in ne Južne Amerike.
Čeprav se beseda ameriški običajno uporablja za osebo ali stvar iz Združenih držav Amerike, ki so najbolj naseljena država v Ameriki, se včasih za "ameriške" imenujejo tudi ljudje in stvari, ki prihajajo od koder koli v Ameriki.
Geografska razdelitev
Ameriki sta sestavljeni iz dveh glavnih celin: Severne Amerike in Južne Amerike. Med njima leži ozek Isthmus Paname, ki predstavlja običajno mejno območje med obema celinama. V geografi ko se v Severni Ameriki upošteva tudi Srednja Amerika in Karibi, kar pomeni, da so države Srednje Amerike običajno štete kot del Severne Amerike.
Površina in prebivalstvo
Skupna površina obeh celin znaša približno 42,3 milijona km² (kar ustreza navedenim 8,3 % Zemljine površine in približno 28,4 % kopnega). Posamebno so približne površine:
- Severna Amerika: približno 24,7 milijona km²
- Južna Amerika: približno 17,8 milijona km²
Prebivalstvo obeh celin skupaj znaša približno 1,0 milijarde ljudi (okoli 1,03 milijarde), razporejeno zelo neenakomerno — gosto naseljena obalna območja, velike metropole in redkeje poseljene notranje regije.
Podnebje, relief in naravne značilnosti
Ameriki obsegata zelo raznolika podnebna območja: od polarnega podnebja na severu Grenlandije in skrajnega severa Kanade, prek subarktičnega in zmernega podnebja, do tropskega podnebja ob ekvatorju v Amazoniji in savanah. Obstajajo tudi večja sušna območja (na primer Atacama), pa tudi obsežne gozdne masivne (Amazonija) in velike gorske verige.
- Najvišji vrh: Aconcagua v Andih (6.961 m) — najvišji vrh obeh celin.
- Drugi pomembni vrhovi: Denali (Aljaska, 6.190 m) v Severni Ameriki.
- Najdaljše reke: Amazonka (Južna Amerika, ena najdaljših in največjih po pretoku) ter sistem Mississippi–Missouri (Severna Amerika).
- Največji otok: Grenlandija, ki geografsko pripada Severni Ameriki.
Geologija in tektonska dejavnost
Ameriki ležita na več tektonskih ploščah; nastanek in dvig Andov je povezan s subdukcijo Nazca plošče pod Južnoameriško ploščo, Rocky Mountains in druge verige pa so rezultat kompleksnih tektonskih procesov. Regija je podvržena potresom in vulkanski dejavnosti, zlasti v obalnih pasovih in ob območjih subdukcije.
Biotska raznovrstnost in naravni viri
Ameriki veljata za bogati z biotsko raznovrstnostjo — od amazonskega deževnega gozda, ki je ena najpomembnejših svetovnih rezervoarjev biodiverzitete, prek srednjeameriških tropskih gozdov do pragozdov in travnikov. Pomembni naravni viri vključujejo nafto, zemeljski plin, kovine, gozdove in bogate kmetijske površine.
Jeziki, kultura in prebivalci
Na obeh celinah prevladujejo evropski jeziki, predvsem španščina, angleščina, portugalščina in francoščina, vendar so prisotne tudi številne avtohtone jezike in kulture, ki imajo pomemben zgodovinski in sodobni vpliv. Kulturne tradicije so zelo raznolike zaradi dolge zgodovine avtohtonih prebivalcev, kolonizacije in kasnejših migracij.
Politična razdelitev in otoki
Ameriki zajemata številne suverene države in ozemlja. Med največjimi državami po površini so Kanade, Združene države Amerike, Brazilija, Argentina in Mehika; po prebivalstvu izstopata Združene države in Brazilija. Med pomembnimi otoki in skupinami otokov so Karibi ter številna ozemlja, ki pripadajo evropskim in drugim državam (na primer francosko prekomorsko ozemlje Francoska Gvajana je sicer na ameriškem kontinentu).
Meja med Severno in Južno Ameriko
Mejna točka med Severno in Južno Ameriko je običajno položena ob meji med Panamo in Kolumbijo oziroma ob ožini Paname (Isthmus of Panama). Ta meja je včasih predmet različnega geografskega razumevanja, vendar večina sodobnih virov šteje Srednjo Ameriko (vključno z državami med Mehiko in Panamo) za del Severne Amerike.
Pomen in zgodovinski kontekst
Izraz Novi svet izhaja iz časov evropskih odkritij Amerike v 15. stoletju in se uporablja v kontrastu s Starim svetom (Eurazija in Afrika). Kolonizacija je močno spremenila demografsko, kulturno in okoljsko podobo celin, kar ima dolgotrajne posledice še danes.
Ameriki sta torej geografsko in okoljsko izjemno raznoliki regiji, ki vključujeta širok spekter podnebij, pokrajin, kultur in političnih enot. Razumevanje njenih meja in notranje razdelitve je odvisno od geografskega, zgodovinskega in političnega konteksta.
Zemljevid iz časov, ko je bilo nekaj krajev še neznanih
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Katera sta dva kontinenta, ki sestavljata Ameriko?
O: Celini, ki sestavljata Ameriko, sta Severna Amerika in Južna Amerika.
V: Kolikšen odstotek celotne površine Zemlje pokriva Amerika?
O: Amerika pokriva 8,3 % celotne površine Zemlje.
V: Kolikšen odstotek zemeljske površine pokrivajo Amerike?
O: Amerika pokriva 28,4 % zemeljske površine.
V: Katere države po mnenju večine ljudi spadajo v Severno Ameriko in ne v Južno Ameriko?
O: Večina ljudi meni, da so države Srednje Amerike del Severne Amerike in ne Južne Amerike.
V: Katera je najbolj naseljena država v Ameriki?
O: Najbolj naseljena država v Ameriki so Združene države Amerike.
V: Na kaj se običajno nanaša beseda "ameriški"?
O: Beseda "Američan" se običajno nanaša na osebo ali stvar iz Združenih držav Amerike.
V: Ali se ljudje in stvari, ki prihajajo od koder koli v Ameriki, včasih imenujejo "ameriški"?
O: Da, ljudem in stvarem, ki prihajajo od koder koli v Ameriki, se včasih reče "ameriški".
Iskati