Prašnik: zgradba, funkcija in vloga pri opraševanju

Stamen je moški razmnoževalni organ cveta, ki proizvaja cvetni prah. Stamen je sestavljen iz dveh osnovnih delov: prašnika (anther), kjer nastaja pelod, in nitke (pecelj), ki podpira prašnik. V strokovni rabi se včasih zamenjujeta poimenovanji, zato je dobro ločiti celoten organ (stamen) od posameznega dela, ki proizvaja prah (prašnik).

Zgradba prašnika in nastanek peloda

V notranjosti prašnika so mikrosporangiji (prašne komore), v katerih so matične celice peloda. Te matične celice se podvržejo mejozi in proizvedejo posamezna pelodna zrna — mikroskopske enote, ki vsebujejo moške gamete (tj. spermije). Zrela cvetni prah so pravzaprav haploidni moški gametofiti, ki so pogosto sestavljeni iz ene ali več celic in imajo zaščitno ovojnico (exine in intine).

Pomožne strukture v prašniku, kot je tapetum, hranijo razvijajoče se mikrosore in igrajo ključno vlogo pri pravilnem razvoju pelodnih zrn. Debelina ovojnic pelodnih zrn, njihova površinska ornamentacija in snovi, ki jih vsebujejo (npr. lepilo ali olja), so prilagoditve za različne načine prenosa (veter, žuželke, ptice, netopirji).

Sproščanje in prenos peloda

Ko pelod dozori, se prašnik razpre (dehiscentira) in sprosti粒 cvetni prah. Neki dejavnik — pogosto veter ali žival — prenese cvetni prah na sprejemno površino stigme istega ali drugega cveta. Ta proces je znan kot opraševanje in je prvi korak k oploditvi.

• Veter prenaša velike količine lahkih, surovih pelodnih zrn (anemofila opraševanja).
• Žuželke (npr. čebele), ptice ali netopirji iščejo nektar ali cvetne dišave in ob tem nanesejo in prenesejo pelod; pri tem so pogosto pomembne barve, vonj in oblika cveta.

Kalitev pelodnega zrna in rast pelodne cevke

Po uspešnem pristanku na ustrezni stigmi se cvetni prah aktivira: iz pelodnega zrna se razvije pelodna cevka, po kateri se prenašata oba moška gameta proti jajčecu. V tem procesu pelodno zrno delno dokonča svoj razvoj (iz nezrelega mikrogametofita v funkcionalno obliko), uspešno pa mora prebroditi zunanje ovire, kot so sprejemna plast stigme in sredica cvetnega peclja, da doseže suženjsko komoro in jajčeca.

Vloga pri opraševanju in razmnoževanju

Opraševanje omogoča izmenjavo genetskega materiala in je temelj za oploditev, razvoj semen in plodov. Glede na izvor peloda ločimo:

• samopraševanje (pelod z istega cveta ali iste rastline) — lahko zagotovi zanesljivo razmnoževanje, vendar zmanjša genetsko raznolikost;
• križno opraševanje (pelod z druge rastline) — povečuje genetsko raznolikost in prilagodljivost populacij.

Pomen za ekologijo, kmetijstvo in zdravje ljudi

Prašniki in pelod so ključni za ohranjanje divjih rastlinskih združb in pridelavo številnih poljščin (sadje, zelenjava, oljnice). Spremembe v populacijah opraševalcev ali vremenski razmere lahko močno vplivajo na pridelek. Hkrati so cvetni prah nekaterih rastlin pogost alergen — pri ljudeh lahko povzroča sezonske alergije (polinozo).

Prilagoditve in zanimivosti

Prašniki in pelod se razlikujejo glede na strategijo opraševanja: nekateri so prilagojeni za razprševanje z vetrom (majhna, lahka zrna), drugi za žuželke (lepljiva ali oljna zrna), nekateri cvetovi proizvajajo posebne oblike peloda ali nektarja, da privabijo določene opraševalce. Pelodno zrno je pogosto izjemno robustno — njegova zunanja ovojnica je zelo odporna in v fosiliziranem stanju pogosto ohranjena, kar omogoča paleobotanična raziskovanja.

Skupaj torej prašnik ni le majhen del cveta, temveč kompleksna struktura z natančno urejenim razvojem, pomembno vlogo pri prenosu genov in številnimi povezavami v ekosistemu ter kmetijski proizvodnji.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je paličica v cvetju?

V: Kaj proizvaja paličica?

V: Katera sta dva dela paličice?

V: Kaj je v prašniku?

V: Kakšen je namen pelodnih zrn?

V: Kaj je opraševanje?

V: Kaj se zgodi po uspešni oprašitvi?

Išči po črki