Xinjiang (Sinkiang) je velika avtonomna regija na zahodu Ljudski republiki Kitajski. Tako kot za celotno Kitajsko tudi za to območje velja, da ga zahteva Republika Kitajska. Pokriva več kot 1,6 milijona km2, kar je približno ena šesta dela kopnega ozemlja Kitajske, hkrati pa ima relativno redko naseljeno površino v primerjavi z vzhodnimi provincami.
Xinjiang ima izjemno geografsko in zgodovinsko vlogo kot stičišče med Kitajsko in srednjo Azijo. Že v 19. stoletju je nemški geograf prvič uporabljal izraz svilena pot, je za označitev kopenske poti iz Xinjianga v Srednjo Azijo, zaradi česar je regija dolgo časa veljala za pomembno točko na kitajskem delu Svilne ceste. V preteklosti so jo zaradi prevlade turških ljudstev pogosto imenovali "kitajski Turkestan" (turških ljudstev).
Geografsko Xinjiang meji na več držav in kitajskih provinc: na Tibetansko avtonomno regijo ter okrožje Leh v Džamu in Kašmirju na jugu, pokrajini Qinghai in Gansu na jugovzhodu, Mongolijo na vzhodu, Rusijo na severu, ter na zahodu z državami Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Afganistan, na jugozahodu pa meji tudi na Pakistan in Kašmir. Ta lega je regijo naredila za pomembno mednarodno prometno in trgovsko vozlišče.
Ürümqi je glavno mesto Xinjianga in največje mesto na zahodu Kitajske; pogosto ga omenjajo tudi kot najbolj oddaljeno velemesto od obale na svetu — približno 2 500 km od najbližje morske obale. Poleg Ürümqija so večja urbana središča Turpan, Kašgar, Karamay, Yining in Shihezi.
Regija ima raznoliko naravo: vzhodno-zahodna veriga gorovja Tian Šan deli severno Dzungarijo od južne Tarimske kotline. Dzungarija je v veliki meri suha stepa, medtem ko je Tarimska kotlina v glavnem puščavska in obdana z oazami, kjer poteka kmetijstvo ob izvirih in ob rekah. V regiji se nahaja tudi Puščava Taklamakan in znana Turpanska depresija — obe sta del izrazito suhega in ekstremno vročega podnebja v večjem delu Xinjianga.
Prebivalstvo Xinjianga je etnično in kulturno mešano. Med najpomembnejšimi skupinami so Ujguri (turško govoreči muslimani), Hani, Kazaki, Hui in drugi manjši narodi; razmerja med skupinami se razlikujejo po regijah (Ujguri so številčni predvsem na jugu, Hani v večjih mestih in v severnih delih). Uradni jeziki so mandarinski kitajski in različne lokalne jezike, med katerimi je najpomembnejši ujgurski. Prebivalstvo je po zadnjih ocenah v desetinah milijonov, vendar se natančna števila in deleži običajno spreminjajo zaradi demografskih premikov in politike preseljevanja.
Gospodarstvo Xinjianga temelji na kombinaciji kmetijstva (znan je pridelovalec bombaža, sadja, kot so grozdje in marelice, in zelenjave v oazah), energetskih virih (nafta in zemeljski plin, z industrijo nafte, npr. okoli Karamaya), rudarstvu, ter vse bolj tudi prometu in logistiki zaradi povezav Svilene ceste in sodobnih mednarodnih trgovskih koridorjev. V regiji poteka tudi industrijska in predelovalna dejavnost v mestih.
Transportne povezave vključujejo glavne železniške proge (na primer linije, ki povezujejo Xinjiang z vzhodno-kitajskimi mesti), avtoceste in več mednarodnih mejnih prehodov v smeri srednje Azije. Ürümqi služi kot ključno vozlišče za zračni, železniški in cestni promet na zahodu Kitajske.
Kultura Xinjianga je bogata in večplastna: tradicija svilenih poti, mestne in naselbinske kulture, tradicionalna glasba, ples, obrt in tržnice (bazaarji) so prisotni ob različnem verskem in etničnem ozadju prebivalcev. Hkrati se regija nenehno spreminja pod vplivom modernizacije in preseljevalnih politik.
V zadnjih desetletjih je Xinjiang tudi predmet mednarodne pozornosti zaradi vprašanj, povezanih z varnostjo, nadzorom, versko prakso in človekovimi pravicami. Različni viri in organizacije poročajo o nasprotujočih si ocenah dogodkov in politik v regiji, zaradi česar je tema predmet domačih in mednarodnih razprav in diplomatskih odzivov.
Xinjiang ostaja regija velikega geopolitičnega pomena, bogate zgodovine in kulturne raznolikosti, hkrati pa predstavlja izzive v upravljanju razmerij med etničnimi skupnostmi, razvoju infrastrukture in varovanju človekovih pravic ter naravnih virov.
