Afganistan

Geografija

V Afganistanu je veliko gora. Gore se imenujejo Hindukuš in Himalaja. Največja gora v Afganistanu je Mount Nowshak. V Afganistanu so tudi ravnine (z zemljo, ki je primerna za rast rastlin) in pogorja. Del je tudi suh in se imenuje puščava Registan.

V Afganistanu so v gorah sneg in ledeniki. Amu Darja je velik vodni tok ali reka.

V državi je veliko dragocenega kamna lapis lazuli, s katerim je bila okrašena grobnica egipčanskega kralja Tutankamona.

Podnebje

Afganistan ima celinsko podnebje z vročimi poletji in hladnimi zimami. Pomanjkanje vode včasih povzroča težave kmetom. V puščavi se pogosto pojavljajo peščeni viharji.

Zasnežene gore Koh-i-Baba v afganistanski provinci Bamijan.

Rastline in živali

V južnem Afganistanu ni veliko rastlin, ker je tam suho. Več rastlin je tam, kjer je več vode. V gorah so gozdovi borovcev in jelk, cedre, hrasta, oreha, jelše in jesena.

Afganistanske divje živali živijo v gorah. V državi živijo volkovi, lisice, šakali, medvedi, divje koze, gazele, divji psi, kamele in divje mačke, kot je snežni leopard. Ptice so sokoli, orli in supi. V Afganistanu živita tudi makak rezus in rdeča leteča veverica.

V Afganistanu so živali poginjale zaradi dolgoletne vojne, lova in pomanjkanja vode. Včasih so bili v Afganistanu tigri, zdaj pa jih ni več. Medvedov in volkov skoraj ni več.

Ogroženi snežni leopardi živijo v hladnem Hindukušu, vendar imajo gosto krzno, da jim je toplo. Lovci prodajajo mehke leopardje kože na tržnicah v glavnem mestu Kabul.

Ljudje in kultura

Veliko ljudi se je preselilo ali vdrlo v afganistansko deželo. Današnji prebivalci Afganistana se imenujejo Afganistanci. Imajo veliko lastnosti, ki so jih prevzeli od prejšnjih ljudstev.

Največja skupina prebivalcev so Paštuni. Ti predstavljajo približno polovico prebivalstva. Tadžiki so druga največja etnična skupina in predstavljajo približno petino prebivalstva. Pred 20. stoletjem so se Tadžiki imenovali Sarti, nekateri pa izhajajo iz iranskih ljudstev. Večina Paštunov je prav tako povezana z iranskimi ljudstvi. Nekateri Paštuni in Tadžiki se poročajo med seboj, vendar so hkrati tudi tekmeci. Tretja največja skupina so Hazari. Doma so na območju Hazaristana v osrednjem Afganistanu. Druge skupine v državi so še Uzbeki, Aimaki, Turkmeni, Nuristanci, Beluči, Pašaji in še nekatere druge.

Uradna jezika v Afganistanu sta dari-perzijščina in paštunščina. Veliko ljudi govori oba jezika. Oba jezika sta indoevropska jezika iz družine iranskih jezikov. Običajno se pišeta z arabsko abecedo. Na severu sta razširjena uzbeški in turkmenski jezik, na vzhodu pa nuristanski in paštski jezik. Skoraj vsi Afganistanci verujejo v islam.

Afganistan je večinoma podeželska država. To pomeni, da je tam le nekaj večjih mest. V mestih živi približno petina prebivalstva. Največje mesto je Kabul, glavno mesto. Leži južno od gorovja Hindukuš in ob reki Kabul. Druga mesta v Afganistanu so Kandahar, Herat, Mazar e Šarif in Džalalabad. Podeželsko prebivalstvo sestavljajo kmetje in nomadi. Kmetje živijo predvsem v majhnih vaseh ob rekah. Nomadi živijo v šotorih in se s svojimi živalmi in premoženjem selijo iz kraja v kraj. Nekateri ljudje živijo v visokih osrednjih gorah. Nekateri živijo v puščavah na jugu in jugozahodu. Več milijonov ljudi je zapustilo Afganistan, da bi se izognili vojnam, ki so se dogajale konec 20. in v začetku 21. stoletja. Večina jih je živela v sosednjih Pakistanu in Iranu.

Festival afganistanskih mladinskih glasov 2011 na Baburjevih vrtovih v Kabulu

Zgodovina

Afganistan je na poti pomembnih trgovskih poti, ki povezujejo južno in vzhodno Azijo z Evropo in Bližnjim vzhodom. Zaradi tega so se številni graditelji imperijev odločili, da bodo zavladali temu območju. Znaki, da so bili ti cesarji v bližini Afganistana, so še vedno prisotni v številnih delih države. Afganistan je v bližini nekdanje svilene ceste, zato je v njem veliko kultur. Pred do 8000 leti so afganistanska ljudstva pomagala razviti (ustvariti) glavne svetovne religije, trgovala in izmenjevala številne izdelke ter včasih nadzorovala politiko in kulturo v Aziji.

Prazgodovina

Arheologi, ki so kopali jamo v današnjem severovzhodnem Afganistanu (Badakšan), so odkrili, da so ljudje v tej državi živeli že pred 100.000 leti. Našli so lobanjo neandertalca ali zgodnjega človeka ter orodje izpred približno 30.000 let. V drugih delih Afganistana so arheologi odkrili keramiko in orodje, staro od 4.000 do 11.000 let, kar dokazuje, da so bili Afganistanci med prvimi ljudmi na svetu, ki so gojili poljščine in redili živali.

Kmetje in pastirji so se naselili na ravninah okoli Hindukuša že 7000 let pr. n. št. Ti ljudje so morda obogateli z lapis lazulijem, ki so ga našli ob rečnih strugah in s katerim so trgovali z zgodnjimi mesti na zahodu, po iranski planoti in Mezopotamiji. Ko so v Afganistanu rasle in uspevale kmetije in vasi, so ti staroselci sčasoma izumili namakanje (kopanje jarkov za vodo, da je ta pritekla do pridelkov), ki jim je omogočilo gojenje pridelkov na puščavskih ravnicah severnega Afganistana. Ta civilizacija (napredna stopnja organiziranosti) se danes imenuje BMAC (arheološki kompleks Baktrija-Margiana) ali "Oksuska civilizacija".

Oksuska civilizacija se je razširila vse do zahodnega roba doline reke Ind v obdobju med letoma 2200 in 1800 pr. n. št. Ti ljudje, ki so bili predniki Indo-Arijcev, so za opredelitev svoje etnične pripadnosti, kulture in vere uporabljali izraz "arijci". Znanstveniki to vedo, ko berejo starodavna besedila teh ljudstev; Avesto Irancev in Vede Indo-Arijcev.

Na tem območju (nekje severno od današnjega Afganistana) je okoli leta 1000 pred našim štetjem živel Zoroaster, ustanovitelj zoroastrske religije, najstarejše monoteistične religije na svetu, ki veruje v enega boga.

Starodavna zgodovina

Pred sredino šestega stoletja pred našim štetjem je bila dežela v lasti Medijev. Nato so nadzor nad deželo prevzeli Ahemenidi in jo vključili v Perzijsko cesarstvo. Aleksander Veliki je leta 330 pred našim štetjem premagal in osvojil perzijski imperij. Na tem območju je ustanovil nekaj mest. Ljudje so uporabljali grško kulturo in jezik. Po Aleksandru so na območju vladali Grki-Baktrijci, Skiti, Kušani, Parti in Sasanci.

V 1. stoletju pred našim štetjem so Kušani iz Indije razširili budizem, ki je ostal pomembna religija na tem območju vse do islamske osvojitve v 7. stoletju našega štetja.

Bude v Bamijanu so bili velikanski kipi, ki so spominjali na budizem v Afganistanu. Leta 2001 so jih uničili talibani. Sledili so mednarodni protesti. Talibani so menili, da starodavni kipi niso islamski in da imajo pravico, da jih uničijo.

Srednjeveška zgodovina

Arabci so v 7. stoletju uvedli islam in počasi začeli širiti novo vero. V 9. in 10. stoletju so se v Afganistanu uveljavile številne lokalne islamske dinastije. Ena prvih je bila Tahiridska, katere kraljestvo je obsegalo Balh in Herat; leta 820 so se osamosvojili od Abasidov. Tahiride so okoli leta 867 nasledili Safaridi iz Zaranja v zahodnem Afganistanu. Lokalni knezi na severu so kmalu postali fevdalci močnih Samanidov, ki so vladali iz Bukare. Med letoma 872 in 999 je bilo severno od Hindukuša v Afganistanu zlato obdobje pod vladavino Samanidov.

V 10. stoletju so lokalni Ghaznavidi spremenili Ghazni v svojo prestolnico in trdno uveljavili islam na vseh območjih Afganistana, razen v regiji Kafiristan na severovzhodu. Mahmud iz Gaznija, veliki gaznavidski sultan, je osvojil regijo Multan in Pandžab ter izvajal pohode v osrčje Indije. Mohamed bin Abdul Džabbar Utbi (Al-Utbi), zgodovinar iz 10. stoletja, je zapisal, da je bilo v gaznavidski vojski na tisoče "Afganistancev". Dinastijo Gaznavidov so konec 12. stoletja zamenjali Ghoridi iz Ghora, ki so v imenu islama ponovno osvojili gaznavidsko ozemlje in mu vladali do leta 1206. V vojski Ghoridov so bili tudi etnični Afganistanci.

Afganistan je bil priznan kot Khorasan, kar pomeni "dežela vzhajajočega sonca", ki je bila uspešna in neodvisna geografska regija, segala pa je vse do reke Ind.

V preteklosti so bila vsa večja mesta sodobnega Afganistana središča znanosti in kulture. Na tem območju je nastala in cvetela novoperzijska književnost. Prvi perzijski pesniki, kot je Rudaki, so bili iz današnjega Afganistana. Poleg tega sta iz današnjega Afganistana izvirala tudi Ferdowsi, avtor Šahnameha, iranskega nacionalnega epa, in Rumi, slavni sufijski pesnik. Tam so se rodili znanstveniki, kot so Avicenna, Al-Farabi, Al-Biruni, Omar Khayyám, Al-Khwarizmi in mnogi drugi, ki so splošno znani po svojih pomembnih prispevkih na področjih, kot so matematika, astronomija, medicina, fizika, geografija in geologija. Do uničujoče mongolske invazije v 13. stoletju je ostal kulturna prestolnica Perzije.

Timur, turški osvajalec, je konec 14. stoletja prevzel oblast in začel obnavljati mesta v tej regiji. Timurjevi nasledniki, Timuridi (1405-1507), so bili veliki pokrovitelji učenosti in umetnosti, ki so svoje glavno mesto Herat obogatili z lepimi zgradbami. Pod njihovo vladavino je Afganistan užival mir in blaginjo.

Južno od Hindukuša in reke Ind (današnji Pakistan) je bila domovina afganistanskih plemen. To deželo so imenovali Afganistan (kar pomeni "dežela Afganistancev"). Afganistanci so vladali bogati severni indijski podcelini z glavnim mestom Delhi. Od 16. do začetka 18. stoletja je bil Afganistan sporen med Safavidi iz Isfahana in moguli iz Agre, ki so v Indiji zamenjali afganistanske vladarje Lodije in Surije. Safavidi in moguli so občasno zatirali domače Afganistance, hkrati pa so Afganistanci izkoriščali vsako od teh cesarstev za kaznovanje drugega. Leta 1709 so se na oblast povzpeli Afganistanci Hotaki in popolnoma porazili Perzijsko cesarstvo. Nato so se odpravili proti mogalom v Indiji in jih nominalno premagali s pomočjo afšaridskih sil pod vodstvom Nader Šaha Afšarja.

Ko je bil leta 1747 ubit perzijski Nader Šah, je veliki vodja Ahmad Šah Durrani združil vsa različna muslimanska plemena in ustanovil afganistanski imperij (imperij Durrani). Velja za ustanovitelja sodobne afganistanske države, Mirvais Hotak pa za dedka naroda.

Nedavna zgodovina

V 19. stoletju je Afganistan postal varovalno območje med dvema mogočnima imperijema, Britansko Indijo in Rusijo. Ko je Britanska Indija napredovala v Afganistan, se je Rusija počutila ogroženo in se je širila proti jugu po Srednji Aziji. Da bi ustavila rusko napredovanje, je Velika Britanija poskušala Afganistan vključiti v svoj imperij, vendar so Afganistanci v letih 1839-1842 in 1878-1880 vodili vojne z Indijci pod britanskim vodstvom. Po tretji vojni leta 1919 je Afganistan pod vodstvom kralja Amanullaha pridobil spoštovanje in priznanje kot popolnoma neodvisna država.

Kraljevina Afganistan je bila ustavna monarhija, ustanovljena leta 1926. Bila je naslednica afganistanskega emirata. Kraljevina Afganistan se je 27. septembra 1934, v času vladavine Zahirja Šaha, pridružila Ligi narodov. Med drugo svetovno vojno je Afganistan ostal nevtralen. Vodil je diplomatsko politiko neuvrščenosti.

Vzpostavitev Pakistana leta 1947 kot vzhodnega soseda je povzročila težave. Leta 1973 so politične krize privedle do strmoglavljenja kralja. Novi voditelj je ukinil monarhijo in Afganistan spremenil v republiko. Leta 1978 je komunistična politična stranka, ki jo je podpirala Sovjetska zveza, prevzela nadzor nad afganistansko vlado. Ta poteza je sprožila upore po vsej državi. Vlada je zaprosila Sovjetsko zvezo za vojaško pomoč. Sovjeti so izkoristili položaj in decembra 1979 napadli Afganistan.

Večina prebivalcev Afganistana je nasprotovala nenadni sovjetski prisotnosti v državi. Skoraj desetletje so se v sosednjem Pakistanu usposabljale protikomunistične islamske sile, znane kot mudžahedini, ki so se borile proti Sovjetom in afganistanski vladi. Združene države Amerike in druge protisovjetske države so podpirale mudžahide. V dolgi vojni je bilo ubitih več kot milijon afganistanskih civilistov. Sovjetska vojska je v tej vojni izgubila tudi več kot 15 000 vojakov. Na milijone Afganistancev je zapustilo svojo državo, da bi ostali na varnem v sosednjem Pakistanu in Iranu. Leta 1989 je sovjetska vojska umaknila še zadnje svoje vojake.

Po odhodu Sovjetov so se različni afganistanski vojskovodje začeli boriti za nadzor nad državo. Podporo so dobili iz drugih držav, vključno s sosednjima Pakistanom in Iranom. Zelo konservativna islamska skupina, znana kot talibani, se je pojavila, da bi končala državljansko vojno. Do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja so talibani prevzeli nadzor nad 95 % Afganistana. Proti talibanom se je še naprej borila skupina, znana kot Severno zavezništvo, ki je imela sedež na severu Afganistana ob meji s Tadžikistanom.

Talibani so v Afganistanu vladali v skladu s svojo strogo različico islamskega prava. Ljudi, ki so po mnenju talibanov kršili te zakone, so kruto kaznovali. Poleg tega so talibani popolnoma omejili pravice žensk. Zaradi takšne politike večina držav ni hotela priznati talibanske vlade. Samo Pakistan, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati (ZAE) so jih sprejeli kot uradno vlado.

Talibani so razjezili tudi druge države, saj so osumljenim teroristom dovolili, da svobodno živijo v Afganistanu. Med njimi so bili Osama bin Laden in člani teroristične mreže Al Kaida. Septembra 2001 so Združene države bin Ladna obtožile za teroristične napade na Svetovni trgovinski center v New Yorku in Pentagon pri Washingtonu, D.C. Talibani ga niso hoteli izročiti Združenim državam. V odgovor so Združene države in njihovi zavezniki oktobra 2001 začeli bombardiranje Al Kaide. V nekaj mesecih so talibani zapustili Kabul in na oblast je prišla nova vlada pod vodstvom Hamida Karzaja, vendar so se spopadi med talibani in vojsko pod vodstvom ZDA nadaljevali. Talibanski borci so prišli v Afganistan iz sosednjega Pakistana. Afganistanci obtožujejo pakistansko vojsko, da stoji za talibanskimi borci, vendar Pakistan to zavrača in trdi, da je stabilen Afganistan v njegovem interesu.

Decembra 2004 je Hamid Karzaj postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Afganistana. Nato je začel obnavljati Afganistan, vključno z vojaškimi in vladnimi institucijami. Zgrajene so bile številne šole in fakultete. Izboljšala se je svoboda žensk. Ženske lahko študirajo, delajo, vozijo in kandidirajo na volitvah. Veliko afganistanskih žensk dela kot političarke, nekatere so ministrice, vsaj ena pa je županja. Druge so odprle podjetja ali se pridružile vojski ali policiji. Tudi afganistansko gospodarstvo se je močno izboljšalo, Nato pa se je leta 2012 dogovoril, da bo po letu 2014 državi pomagal še vsaj 10 let. Medtem je Afganistan izboljšal diplomatske odnose s številnimi državami sveta in nadaljuje.

Zoroaster, ustanovitelj zoroastrizma, je živel v Baktriji, starodavni deželi na severu današnjega Afganistana.


Kamnita ženska figurica, znana kot baktrijska princesa, iz Baktrije, severno od Afganistana, pred približno 4000 leti


Imena ozemelj v času kalifata leta 750 po Kristusu. Khorasan je bil del Perzije (v rumenkasti barvi).


Ahmad Šah Durrani, ustanovitelj sodobne države Afganistan leta 1747.


Nekdanji afganistanski predsednik Hamid Karzaj na proslavi ob dnevu neodvisnosti Afganistana leta 2011 v Kabulu.


Afganistanska nacionalna vojska (ANA), ki jo je usposobil Nato.


Natov vojaški terminal na mednarodnem letališču v Kabulu

Vlada

Afganistan je novoustanovljena demokracija. V skladu z novo ustavo se predsednik in dva podpredsednika volijo vsakih pet let. Mednarodne varnostne sile za pomoč (ISAF) pomagajo vladi pri ohranjanju miru in obnovi države.

Vlada ima še vedno težave s talibani, notranjo varnostjo in javnimi storitvami.

Sorodne strani

• Afganistan na olimpijskih igrah
• Afganistanska nogometna reprezentanca
• Seznam rek Afganistana