Muslimanska osvajanja
Prva arabska muslimanska osvajanja (632-732) (arabsko: فتح, Fatah, dobesedno odprtje), imenovana tudi islamska osvajanja ali arabska osvajanja, so se začela po smrti islamskega preroka Mohameda. Ta je na Arabskem polotoku vzpostavil novo enotno politično ureditev, ki je pod naslednjima kalifatoma Rašidun in Umajad v stoletju hitro širila arabsko moč daleč prek Arabskega polotoka v obliki obsežnega muslimanskega arabskega imperija z vplivnim območjem, ki je segalo od severozahodne Indije prek Srednje Azije, Bližnjega vzhoda, Severne Afrike, južne Italije in Iberskega polotoka do Pirenejskega polotoka.
Arabska osvajanja so povzročila propad Sasanidskega cesarstva in veliko ozemeljsko izgubo Bizantinskegacesarstva. Čeprav so bili arabski uspehi spektakularni, jih ni težko razumeti, če se ozremo nazaj. Sasanidsko perzijsko in bizantinsko cesarstvo sta bila vojaško izčrpana zaradi desetletij medsebojnih spopadov. Zaradi tega se nista mogla učinkovito spopasti z mobilnimi arabskimi napadalci, ki so delovali v puščavi. Poleg tega so bila številna ljudstva, ki so živela pod oblastjo teh imperijev, na primer Judje in kristjani v Perziji ter monofiziti v Siriji, nelojalna in so včasih celo pozdravljala arabske napadalce, predvsem zaradi verskih sporov v obeh imperijih.
Zgodovina
Tu so omenjena nekatera posamezna osvajanja:
Bizantinsko-arabske vojne: 634-750
Bizantinsko-arabske vojne so potekale med Bizantinskimcesarstvom in najprej rašidunskim, nato pa umajadskim kalifatom.
Rašiduni so osvojili Sirijo (637), Armenijo (639), Egipt (639) in Severno Afriko (652). Pod Omajadi se je nadaljevalo osvajanje severne Afrike (665), drugo arabsko obleganje Konstantinopla (717-718) in osvojitev Tbilisija (736). Leta 827 je sledilo osvajanje južne Italije (827).
Osvajanja v Aziji: 633 - 712
Zadnjega vladarja sasanidskega cesarstva v Perziji so Rašiduni premagali v letih 633 in 636, vendar je do končne vojaške zmage prišlo šele leta 642, ko je bila perzijska vojska uničena.
V sedmem stoletju so se Umajadi uspešno borili proti zgodnjim Radžputom v severni Indiji in Srednji Aziji.
Leta 711 je muslimanska odprava premagala radžo Dahirja v današnjem Hajderabadu v Sindhu in leta 712 vzpostavila vladavino Omajadov. Omajadi so nadzorovali celoten današnji Pakistan, od Karačija do Kašmirja, in v treh letih dosegli meje Kašmirja. Kmalu zatem pa so se razvile napol neodvisne arabske države.
Osvojitev Hispanije: 711-718
Osvajanje Iberskega polotoka se je začelo leta 711, ko so Mavri (večinoma Berberi in nekaj Arabcev) vdrli v vizigotsko krščansko Iberijo (današnja Španija, Portugalska, Gibraltar in Andora). 30. aprila so se izkrcali v Gibraltarju in si utrli pot proti severu. To ozemlje z arabskim imenom Al-Andalus je po strmoglavljenju dinastije v Damasku s strani Abasidov postalo najprej emirat in nato neodvisen umajadski kalifat. Leta 1031 so krščanska kraljestva začela rekonkvisto do leta 1492, ko je Granada, zadnje kraljestvo Al-Andalusa, padla pod španske kralje.
Nadaljnja osvajanja: 1200-1800
V podsaharski Afriki je sahelsko kraljestvo razširilo muslimanska ozemlja daleč od obale. Muslimanski trgovci so širili islam.
V moderni dobi so se razvili trije močni muslimanski imperiji: Osmansko cesarstvo na Bližnjem vzhodu in v Evropi, Safavidsko cesarstvo v Perziji in Srednji Aziji ter Mughalsko cesarstvo v Indiji, hkrati pa so se spopadli in padli zaradi vzpona evropskih kolonialnih sil.
Propad in propad: 1800-1924
Mughalsko cesarstvo je propadlo leta 1707 po Aurangzebovi smrti, po indijskem uporu leta 1857 pa so ga Britanci uradno ukinili.
Doba kalifov Razširitev pod Mohamedom, 622-632/A.H. 1-11 Razširitev v času Rašidunskega kalifata, 632-661/A.H. 11-40 Razširitev v času Umajadskega kalifata, 661-750/A.H. 40-129
Muslimanska (zeleno območje) prevlada v sredozemskem svetu leta 800 n. št.
Vprašanja in odgovori
V: Kako se imenujejo osvajanja, ki so se začela po Mohamedovi smrti?
O: Prva muslimanska osvajanja (632-732), imenovana tudi islamska osvajanja ali arabska osvajanja.
V: Kaj je storil Mohamed, ko je na Arabskem polotoku vzpostavil novo enotno politično ureditev?
O: Začel je stoletje hitre širitve arabske moči daleč prek Arabskega polotoka v obliki obsežnega muslimanskega arabskega imperija z vplivnim območjem, ki se je raztezalo od severozahodne Indije prek Srednje Azije, Bližnjega vzhoda, severne Afrike, južne Italije in Iberskega polotoka do Pirenejev.
V: Kaj se je zgodilo zaradi teh osvajanj?
O: Arabska osvajanja so povzročila propad Sasanidskega cesarstva in veliko ozemeljsko izgubo za Bizantinsko cesarstvo.
V: Zakaj se ti imperiji niso mogli braniti pred mobilnimi arabskimi napadalci?
O: Cesarstva so bila vojaško izčrpana zaradi desetletij medsebojnih spopadov, zaradi česar se niso mogla učinkovito spopasti z mobilnimi arabskimi napadalci, ki so delovali na puščavskih območjih.
V: Kako so se nekateri ljudje, ki so živeli v teh imperijih, odzvali na arabske napadalce?
O: Mnogi so jih pozdravili zaradi verskih sporov v obeh imperijih.
V: Kdo je bil odgovoren za to hitro širjenje moči zunaj Arabije?
O: Za to hitro širitev je bil odgovoren Mohamed, ki je v Arabiji vzpostavil novo enotno politično ureditev.
