Umajadski kalifat: zgodovina, vladavina in kulturna dediščina
Umajadski kalifat je bil drugi od štirih glavnih islamskih kalifatov, ustanovljenih po Mohamedovi smrti.
Takrat je bil to največji imperij na svetu. Je peti največji imperij v zgodovini.
Vladala je dinastija Omajadov (arabsko: بنو أمية, Banu Umayyah), ki je prišla iz Meke v današnji Savdski Arabiji. Damask je bil prestolnica v letih 661-744, Harran v letih 744-750, v izgnanstvu pa je bila njihova prestolnica Kordoba (756-1031).
Nastanek in razširitev
Umajadci so na oblast prišli kmalu po obdobju prvih štirih halifov in konsolidirali oblast v letih po državljanskih spopadih v 7. stoletju. Pod njihovim vodstvom se je kalifat razširil na tri celine: zahodno v Severni Afriki in na Iberski polotok, vzhodno do Irana in Sindha ter severovzhodno v Transoksanijo. Pomembni mejni spopadi so potekali proti Bizantinskemu cesarstvu (več obleganj Konstantinopla) ter z namenom približevanja Sredozemlju in severnemu Atlantiku.
Uprava, gospodarska in jezikovna politika
Umajadci so uvedli centralizirano upravo z guvernerji (wālī) v pomembnih provincah in okrepili davčne ter sodne institucije. Velik del upravnih reform je izvedel kalif Abd al-Malik ibn Marwan (vladal 685–705): uvedel je arabski kot uradni jezik administracije ter reformiral kovanci in davčni sistem, kar je utrdilo enotnost države. Po enačenju moči Arabcev pa je vkazalo tudi napetosti med arabskimi privilegiji in pravicami mawali (nearabskih muslimanov), kar je prispevalo k notranjim nemirom.
Kulturna dediščina in arhitektura
Umajadska stoletja so prinesla močan razcvet arhitekture in umetnosti. Med najbolj znanimi spomeniki so Dome of the Rock v Jeruzalemu in velika mošeja v Damasku, oboje z izrazitimi mozaiki, kaligrafijo in bogato dekoracijo. Umajadski vladarji so podpirali gradnjo palač, utrdb in »puščavskih gradov« (qsur), ki so bili hkrati administrativni in reprezentativni objekti. Pomemben je bil tudi prispevek k standardizaciji arabščine kot pisnega jezika in širjenju islamske umetnosti, ki je povezala elemente antičnega bližnjevzhodnega, bizantinskega in iranskega izročila.
Vojaški dosežki in provincialna dinamika
Vojska Umajadov je bila sestavljena iz arabskih rodov (z mobilnimi konjenicami) in vključevala tudi različne nomadske in provincijske enote. Na zahodu so pod njihovim vodstvom arabskih osvajalskih enot prestopili Gibraltarsko ožino (711) in zavzeli večino Vizigotske Hispanije; tam se je pozneje razvila samostojna umajadska vladavina v al-Andalusu. Na vzhodu so se boji nadaljevali z iranskimi in centralnoazijskimi silami; upravljanje razpršenih provinc je zahtevalo delegacijo moči na lokalne guvernatorje.
Notranje napetosti in padec
Umajadsko obdobje ni bilo brez upornikov: nasprotovanje je prihajalo iz več virov — šiitskih skupin, kharidžitov in nezadovoljnih nearabskih muslimanov. Finančna obremenitev in rivalstva v družinah dinastije so vodila do več vzkipljajev (t. i. fitn). V začetku 8. stoletja je rasla podpora družini Abbasidov, ki je izkoristila nezadovoljstvo v provincah. Leta 750 so Abbasidi zmagali v ključni bitki pri Zabju, kaj je pomenilo konec umajadske centralne oblasti na Levantu; mnogi člani dinastije so bili ubitih. Eden izmed preživelih, Abd al-Rahman I, je pobegnil v severno Afriko in ustanovil umajadsko kneževino v Kordobi, ki je kasneje (929) razglasila nezavisni kalifat in obstajala do 1031.
Pomen in vpliv
- Umajadski kalifat je postavil temelje za širjenje islamske kulture in arabskega jezika v velikih predelih Bližnjega vzhoda, Severne Afrike in Iberskega polotoka.
- Njihove upravne in kovancne reforme so vplivale na nadaljnji razvoj islamskih držav (tudi na Abbaside).
- Arhitektura in umetnost iz tega obdobja so oblikovale estetske vzorce, ki so jih prevzeli kasnejši islamski centri — posebej v mozaikih, kaligrafiji in arhitekturnih potezah mošej in palač.
Umajadski kalifat je bil torej ključen prehodni člen med zgodnjo islamsko skupnostjo in bolj institucionaliziranimi srednjeveškimi islamskimi državami. Njegov vpliv lahko še danes opazimo v jezikovni, arhitekturni in kulturni dediščini regij, ki so bile pod njegovo upravo.
Izvor
Po izročilu imata družina Umajadov (znana tudi kot Banu Abd-Šams) in islamski prerok Mohamed skupnega prednika, Abd Manafa ibn Kusaj. Mohamed je iz Abd Manafa izšel prek njegovega sina Hašima, Omajadi pa so iz Abd Manafa izšli prek drugega sina, Abd Šamsa. Obe družini zato veljata za različna klana (Hašimov in Umajijev) istega arabskega plemena (Kurajšev).
Umajadi in Hašimiti so bili zagrizeni tekmeci. To rivalstvo je izhajalo iz začetnega nasprotovanja Abuja Sufjana ibn Harba, Umajijevega vnuka, Mohamedu in islamu. Z vrsto bitk se je skušal znebiti nove vere. Vendar je sčasoma sprejel islam, prav tako njegov sin (prihodnji kalif Muavija I.), in oba sta zagotovila prepotrebne politične in diplomatske veščine za upravljanje hitro rastočega islamskega imperija.
Začetki umajadske vladavine segajo v čas umora Uthmana leta 656. Takrat je kalif postal Ali, član klana Hašim in bratranec preroka Mohameda. Kmalu je naletel na odpor več frakcij, zato je prestolnico iz Medine preselil v Kufo. Konflikt, ki je zaradi tega trajal od leta 656 do 661, je znan kot prva fitna ("čas preizkušnje").
Ali je bil najprej nasprotuje zavezništvo, ki ga je vodila Aisha, vdova Mohameda, ter Talhah in Al-Zubayr, dva od tovarišev preroka. Obe strani sta se spopadli v bitki pri kameli leta 656, kjer je Ali dosegel odločilno zmago.
Ko je bil Ali leta 661 umorjen, je Muavija odšel v Kufo. Tam je prepričal številne Alijeve podpornike, da so ga sprejeli za kalifa namesto Alijevega sina Hasana. Nato je prestolnico kalifata preselil v Damask. Sirija je do konca dinastije ostala baza umayadske oblasti.


Vhod v molitveno dvorano velike mošeje v Damasku, ki jo je zgradil kalif Al-Valid I.


Širitev kalifata pod vladavino Omajadov. Širitev v času preroka Mohameda, 622-632 Širitev v času patriarhalnega kalifata, 632-661 Širitev v času umajadskega kalifata, 661-750
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bil umajadski kalifat?
O: Omajadski kalifat je bil drugi od štirih glavnih islamskih kalifatov, ustanovljenih po Mohamedovi smrti. V tistem času je bil največji imperij na svetu in velja za enega od petih največjih imperijev v zgodovini.
V: Kdo mu je vladal?
O: Vladala je dinastija Omajadov (arabsko: بنو أمية, Banu Umayyah). Prihajali so iz Meke, ki se nahaja v današnji Savdski Arabiji.
V: Kje je bilo njeno glavno mesto?
O: Njeno glavno mesto je bilo v letih 661-744 v Damasku, v letih 744-750 v Harrranu in v letih 756-1031 v Cَrdobi, ko so bili v izgnanstvu.
V: Kako dolgo je trajal ta kalifat?
O: Ta kalifat je trajal približno 370 let do leta 1031.
V: Kateri drugi kalifati so obstajali pred tem kalifatom?
O: Pred tem kalifatom so obstajali še trije veliki islamski kalifati, ki so bili ustanovljeni po Mohamedovi smrti: kalifat Rašidun, kalifat Umajadov in kalifat Abasidov.
V: Kakšen jezik so govorili v tem obdobju? O: V tem obdobju so prebivalci cesarstva govorili predvsem arabski jezik.
V: Kakšno vero so prakticirali v tem obdobju? O: V tem obdobju so prebivalci cesarstva izpovedovali islam.