Meka (Mekka) — sveto mesto v Savdski Arabiji, Kaaba in hadž

Meka — sveto mesto v Savdski Arabiji: zgodovina, Kaaba, Masjid al-Haram in pomen hadža. Vse, kar morate vedeti o romanju, verski tradiciji in islamski svetosti.

Meka ali Mekka (v starejših besedilih imenovana Meka, uradno: Mekka al-Mukarramah; arabsko: مكة المكرمة) je mesto v Savdski Arabiji. Ob popisu prebivalstva leta 2004 je v njem živelo 1 294 169 ljudi. Mesto leži 73 kilometrov v notranjosti od Džidde, v ozki peščeni Abrahamovi dolini. Leži na 277 metrih nadmorske višine. Od Rdečega morja je oddaljeno 81 kilometrov.

Meka je najsvetejše mesto v islamskem svetu. Vsako leto se več milijonov muslimanov odpravi na romanje v Meko, imenovano hadž. Hodijo po Mohamedovih stopinjah. Od vseh muslimanov, ki lahko opravijo hadž, se pričakuje, da ga bodo opravili vsaj enkrat v življenju. Kaaba in Masjid al-Haram sta najsvetejši mošeji v islamu. Meka je zaprta za nemuslimane, razen za nekatere novinarje, ki poročajo o hadžu.

Zgodovina in pomen

Meka je starodavno mesto z zgodovinsko vlogo kot trgovsko in versko središče Arabskega polotoka. Po islamskem izročilu je bil kraj povezan z Abrahamom (Ibrahim) in njegovim sinom Izmailom, ki naj bi tu postavila Kaabo kot kraj čaščenja enega Boga. Meka je tudi rojstno mesto preroka Mohameda, od koder se je v 7. stoletju uveljavila islamska vera in zgodila širitev islama po širšem območju.

Kaaba in Masjid al-Haram

Kaaba je kubična stavba na osrednjem platou v Masjid al-Haram in je osrednja točka islamskega sveta: muslimani se pri molitvah obračajo proti njej (qibla). Kaabo pokriva črna zavesa (kiswah), v njej pa je umeščen tudi znani kamen, imenovan Črni kamen (al‑Hajar al‑Aswad), ki ima posebno versko vrednost. Verniki izvajajo obredno obhod (tawaf) okoli Kaabe kot del hadža in umre.

Masjid al‑Haram (Velika mošeja) obsega širok kompleks okoli Kaabe, vključno z obzidanim mokrim prostorom za tawaf (Mataf), notranjimi molitvenimi prostori, minareti in številnimi razširitvami, ki so potekale skozi stoletja. V mošeji je tudi znano izvirsko vrelo Zamzam, ki je pomembno za romarje.

Rituali hadža in umre

Hadž obsega vrsto natančno določenih obredov, ki jih romarji izvedejo v določenem vrstnem redu. Najpomembnejši trenutki so:

• Ihram – prehod v stanje verske čistosti in nošnja posebnih oblačil, ki simbolizirajo enakost pred Bogom.
• Tawaf – obhod okoli Kaabe sedemkrat v nasprotni smeri urinega kazalca.
• Sa'i – hoja oziroma tek med gričema Safa in Marwah sedemkrat, v spomin na Hagarino iskanje vode za sina Izmaila.
• Stanje na Arafatu – dan zbiranja na gori Arafat, ki je vrhunec hadža in dan molitve ter kesanja.
• Mina in kamenjanje Jamarat – simbolično kamenjanje stebrov, ki predstavljajo skušnjave hudiča.
• Žrtvovanje (qurbani) – običajno ob Kurban‑bajramu, po katerem romarji obrijejo ali skrajšajo lase in opravijo zaključno tawaf (tawaf al‑wada).

Umra (mala romanja) vključuje predvsem ihram, tawaf in sa'i in jo je mogoče opraviti kadarkoli v letu, medtem ko je hadž vezan na določene dni v islamskem koledarju.

Dostop, uprava in ureditev obiskov

Meka je po saudskih zakonskih določilih zaprta za nemuslimane; vstop v mestno jedro, kjer se nahaja Masjid al‑Haram, je rezerviran za muslimane. Policijske kontrole in mejne patrulje nadzorujejo vstopne točke. Pri organizaciji hadža sodelujejo saudske oblasti, verske uprave in mednarodne delegacije držav, ki urejajo kvote romarjev in logistiko (vize, prevoz, nastanitev). Zaradi velikega števila romarjev so bile izvedene številne modernizacije prometne in infrastrukture, med drugim tudi velik gradbeni programi za razširitev mošej in nastanitvenih kapacitet.

Mesto danes: urbanizacija, ekonomija in turizem

Meka je močno odvisna od prihodkov, povezanih z romarstvom; hadž in umra zagotavljata pomemben del lokalnega gospodarstva, vključno s storitvami, hotelirstvom, trgovino in prevozništvom. V zadnjih desetletjih so v okolici Masjid al‑Haram zgrajeni veliki hotelski kompleksi, med njimi tudi opazna večnadstropna zgradba z velikim uradnim stolpom (Abraj Al‑Bait), ki spreminja obris mesta.

Podnebje

Meka leži v puščavskem pasu. Podnebje je aridno: poletja so zelo vroča in suha, zime mile. Prašni in peščeni veter (hor) ter občasne viharje lahko spremljajo suho vreme. Zaradi tega upravljalci infrastrukture in zdravstveni organi poskrbijo za posebne varnostne in zdravstvene ukrepe v času množičnih romanj.

Kulturne in varnostne razmere

Ob intenzivnih sezonah hadža se število ljudi v mestu poveča za večkratnik stalnega prebivalstva, zato so varnost, upravljanje množic, zdravstvena oskrba in promet ključnega pomena. Zaradi modernih posegov v urbano tkivo so bile nekatere zgodovinske stavbe in soseske porušene ali preurejene, kar sproža razprave o varovanju kulturne dediščine.

Meka ostaja zaradi svoje verske vloge osrednji simbol islamske enotnosti. Za romarje je obisk Kaabe in Masjid al‑Haram izkušnja z močnim duhovnim pomenom, za mesto pa izziv združevanja tradicije, vere in sodobne infrastrukture.

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahaja Meka?

V: Koliko ljudi je živelo v Meki po popisu iz leta 2004?

V: Kakšen je pomen Meke v islamskem svetu?

V: Kako se imenuje romanje v Meko in za koga je namenjeno?

V: Kakšen je pomen tega, da med hadžem hodimo po Mohamedovih stopinjah?

V: Kaj sta Kaaba in Masjid al-Haram?

V: Komu je dovoljen vstop v Meko?

Išči po črki