Medina al-Madinah sveto mesto v Savdski Arabiji pomen in zgodovina

Medina (/məˈdiːnə/; arabsko: المدينة المنورة, al-Madīnah al-Munawwarah, "sijoče mesto"; ali المدينة, al-Madīnah (izgovorjava Hejazi: [almaˈdiːna]), "mesto"), tudi v prevodu Madīnah, je mesto v Hejazu in glavno mesto regije Al Madinah v Savdski Arabiji. V mestu se nahaja al-Masdžid al-Nabavi ("prerokova mošeja"), ki je pokopališče islamskega preroka Mohameda, in je za Meko drugo najsvetejše mesto v islamu. Medina ima veliko versko, zgodovinsko in kulturno vlogo v zgodnjem razvoju islamske skupnosti ter ostaja pomembno središče za muslimane po vsem svetu.

Ime in pomen

Ime al-Madīnah al-Munawwarah pomeni "sijoče mesto" in izhaja iz verskega pomena kraja ter njegove povezave s prerokom Mohamedom. Mesto se pogosto imenuje preprosto al-Madīnah ali v evropskih jezikih Medina. Zaradi prisotnosti prerokove mošeje in drugih svetih krajev je mesto eno najpomembnejših verskih središč v islamu ter cilj številnih romarjev, ki obiskujejo svete objekte med romanjem ali ob drugih priložnostih.

Zgodovina

Medina je bila cilj Mohamedove hidžre iz Meke v letu 622 n. št., dogodek, ki označuje začetek islamskega koledarja. Po prihodu je bil v Medini vzpostavljen prvi islamistični skupnostni in državni red; tukaj se je oblikovala zgodnja muslimanska skupnost in politična organizacija. Medino so kasneje upravljali prvih štirje kalifi radodajnih (rašidunov), Abu Bakr, Umar, Uthman in Ali, pod katerimi se je islamski imperij hitro širil.

V Medini so bili sprejeti tudi pomembni družbeni in politični dogovori, med njimi znani dokumenti, kot je t. i. ustava ali pogodba Medine, ki je urejala odnose med različnimi verskimi in plemensko organiziranimi skupnostmi.

Verski spomeniki in učenja

Medina hrani nekaj najstarejših in najsvetejših mošej v islamu. Med njimi so mošeja Quba (menijo jo za prvo mošejo, postavljeno v islamu), al-Masjid an-Nabawi (prerokova mošeja) in Masjid al-Qiblatayn ("mošeja dveh qiblov"). V tej zadnji naj bi se zgodil pomemben verski preobrat, ko se je qibla (smer obračanja pri molitvi) preusmerila iz Jeruzalema proti Meki.

Muslimani verjamejo, da so bile kronološko zadnje sure Korana razodete Mohamedu v Medini; te sure se v klasifikaciji besedil običajno imenujejo medinske sure v nasprotju s prejšnjimi meškimi. Teksti in prakse, ki izhajajo iz medinskega obdobja, pogosto urejajo družbeno-pravne zadeve, skupnostne odnose in organizacijo vere.

Sodobna Medina

Danes je Medina upravno in versko središče regije Al Madinah. Mesto ima moderno infrastrukturo, letališče in je gospodarsko osredotočeno na verske storitve, gostoljubje, trgovino ter preračunalniške dejavnosti, povezane z romarstvom. Območje okoli mesta je sušno z aridnim podnebjem; tradicionalne gospodarske dejavnosti vključujejo pridelavo datljev in druge oblike kmetijstva, prilagojene puščavskim pogojem.

Medina je tudi pomembna postaja za romarje: mnogi muslimani pred ali po obisku Meke obiščejo Medino, da bi molili v al-Masjid an-Nabawi in obiskali mesta povezana z življenjem preroka Mohameda.

Dostop in verske omejitve

Podobno kot v Meki je nemuslimanom prepovedan vstop v sveto jedro Medine oziroma v območje okoli al-Masjid an-Nabawi. Te omejitve so del sodobne upravne ureditve, ki varuje svete kraje in verske prakse. Obiskovalci, zlasti romarji, morajo upoštevati lokalne običaje, predpise oblačenja in vedenja ter uradne smernice za obisk svetih prostorov.

Medina ostaja simbol zgodovine islama, kraj verske pokore in bogate kulturne dediščine, katere pomen presega lokalne meje in vpliva na muslimane po vsem svetu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Medina?

V: Zakaj je Medina pomembna za islam?

V: Katere pomembne mošeje se nahajajo v Medini?

V: Ali je nemuslimanom dovoljen vstop v nekatere dele Medine?

V: Katere vrste sur so bile razodete Mohamedu, ko je bil v Medini?

Išči po črki