Medina
Medina (/məˈdiːnə/; arabsko: المدينة المنورة, al-Madīnah al-Munawwarah , "sijoče mesto"; ali المدينة, al-Madīnah (izgovorjava Hejazi: [almaˈdiːna]), "mesto"), tudi v prevodu Madīnah, je mesto v Hejazu in glavno mesto regije Al Madinah v Savdski Arabiji. V mestu se nahaja al-Masdžid al-Nabavi ("prerokova mošeja"), ki je pokopališče islamskega preroka Mohameda, in je za Meko drugo najsvetejše mesto v islamu.
Medina je bila Mohamedov cilj po hidžri iz Meke in je postala prestolnica hitro rastočega muslimanskega imperija, najprej pod Mohamedovim vodstvom, nato pa pod vodstvom prvih štirih kalifov rašidunov, Abu Bakra, Umarja, Uthmana in Alija. V prvem stoletju islama je bilo to mesto, kjer se je razvila zgodnja muslimanska skupnost. V Medini so tri najstarejše mošeje, in sicer mošeja Quba, al-Masjid an-Nabawi in Masjid al-Qiblatayn ("mošeja dveh qiblov"). Muslimani verjamejo, da so bile kronološko zadnje sure Korana razodete Mohamedu v Medini in se imenujejo medinske sure v nasprotju s prejšnjimi meškimi.
Podobno kot v Meki je nemuslimanom prepovedan vstop v sveto jedro Medine ali središče mesta.
Pregled
Medina ima trenutno več kot 1.300.000 prebivalcev (2006). Mesto je bilo prvotno znano pod imenom Yathrib, pozneje pa so ga preimenovali v Madīnat al-Nabī (مدينة ﺍﻟﻨﺒﻲ IPA: [mæˈdiːnæt æˈnːæbiː] "mesto preroka") ali Al Madīnah al Munawwarah ("razsvetljeno mesto" ali "sijoče mesto"). Kratka oblika Madīnah preprosto pomeni "mesto". Madīna je drugo najsvetejše mesto islama za Meko (Mekko).
Verski pomen Medine v islamu
Medina je za muslimane zelo pomembna. Prerok Mohamed je namreč pokopan v mošeji, znani kot "Masjid-e-Nabawi" ali "Prerokova mošeja". Mošeja je bila zgrajena na lokaciji ob Mohamedovem domu. Muslimani verjamejo, da je treba preroke pokopati na istem mestu, kjer so umrli. Zato so Mohameda pokopali v njegovi hiši. Grobnica je pozneje postala del mošeje, ko jo je razširil umajadski kalif Al-Valid I. V Medini je tudi prva mošeja islama. Znana je pod imenom Masjid Quba (mošeja Quba).
Tako kot v Meki je tudi v mestu Medina vstop dovoljen le muslimanom. Haram (območje, zaprto za nemuslimane) v Medini je veliko manjši kot v Meki. Številni objekti na obrobju Medine so odprti za nemuslimane. V Meki območje, zaprto za nemuslimane, sega daleč prek meja pozidanega območja. Številne mošeje v obeh mestih so cilj velikega števila muslimanov, ki se vsako leto odpravijo na romanje. Več sto tisoč muslimanov vsako leto pride v Medino, da obiščejo "prerokov grob" in se udeležijo enotnega praznovanja v mošejah. Muslimani verjamejo, da je enkratna molitev v prerokovi mošeji enaka vsaj tisočkratni molitvi v kateri koli drugi mošeji.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Medina?
O: Medina je mesto v regiji Hejaz v Savdski Arabiji in glavno mesto regije Al Madinah. Znano je tudi kot "sijoče mesto" ali "mesto".
V: Zakaj je Medina pomembna za islam?
O: V Medini se nahaja mošeja al-Masjid al-Nabawi ("prerokova mošeja"), ki je pokopališče islamskega preroka Mohameda, zato je to drugo najsvetejše mesto v islamu za Meko. Mesto je bilo tudi Mohamedov cilj po hidžri iz Meke in je postalo močna baza za zgodnji razvoj muslimanske skupnosti.
V: Katere pomembne mošeje se nahajajo v Medini?
O: Tri najstarejše mošeje v Medini so mošeja Quba, al-Masjid an-Nabawi in Masjid al-Qiblatayn ("mošeja dveh qiblov").
V: Ali je nemuslimanom dovoljen vstop v nekatere dele Medine?
O: Nemuslimani ne smejo vstopiti v sveto jedro Medine ali v središče mesta.
V: Katere vrste sur so bile razodete Mohamedu, ko je bil v Medini?
O: Muslimani verjamejo, da so bile kronološko zadnje sure (poglavja) Korana razodete Mohamedu, ko je bil v Medini, in se imenujejo medinske sure v nasprotju s prejšnjimi meškimi surami.
