Hadž
Hadž (/hædʒ/; arabsko: حج Ḥaǧǧ "romanje") je letno islamsko romanje v Meko, najsvetejše mesto muslimanov, in fard ali obvezna verska dolžnost za muslimane, ki jo morajo vsaj enkrat v življenju opraviti vsi odrasli muslimani, ki so fizično in finančno sposobni opraviti potovanje in lahko preživljajo svojo družino v času svoje odsotnosti. Poleg šahade, salata, zakata in sawma je to eden od petih stebrov islama. Hadž je največje letno zbiranje ljudi na svetu. Stanje, ko je človek fizično in finančno sposoben opraviti hadž, se imenuje istita'ah, musliman, ki izpolnjuje ta pogoj, pa se imenuje mustati. Hadž je izraz solidarnosti muslimanskega ljudstva in njegove pokorščine Bogu (Alahu). Beseda hadž pomeni "nameravati potovanje", kar označuje tako zunanje dejanje potovanja kot notranje dejanje namere.
Romanje poteka od 8. do 12. (ali v nekaterih primerih do 13.) dneva Dhu al Hidždže, zadnjega meseca islamskega koledarja. Ker je islamski koledar lunarni in je islamsko leto približno enajst dni krajše od gregorijanskega, se gregorijanski datum hadža iz leta v leto spreminja. Ihram je ime za posebno duhovno stanje, v katerem romarji nosijo dve beli brezšivni rjuhi in se vzdržijo določenih dejanj.
Hadž je povezan z življenjem islamskega preroka Mohameda iz 7. stoletja, vendar muslimani menijo, da se obred romanja v Meko vleče že tisočletja nazaj, od Abrahamovega časa naprej. Med hadžem se romarji pridružijo procesijam več sto tisoč ljudi, ki se v tednu hadža istočasno zberejo v Meki in opravijo vrsto obredov: Vsaka oseba sedemkrat obide Kaabo (zgradbo v obliki kocke in smer molitve za muslimane) v smeri urinega kazalca, teče sem in tja med hriboma Al-Safa in Al-Marwah, pije iz vodnjaka Zamzam, gre na planino Arafat, kjer bdi, prenoči na planini Muzdalifa in opravi simbolično kamenjanje hudiča z metanjem kamenja v tri stebre. Nato si romarji obrijejo glave, opravijo obred žrtvovanja živali in praznujejo tridnevni svetovni praznik Eid al-Adha.
Romarji se lahko v Meko odpravijo na obrede tudi v drugih letnih časih. To se včasih imenuje "manjše romanje" ali umra. Tudi če se odločijo za umro, morajo kdaj drugič v življenju opraviti hadž, če imajo za to sredstva, saj umra ni nadomestilo za hadž.
Kaaba v Meki je smer molitve in cilj romanja muslimanov po vsem svetu.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je hadž?
O: Hadž je vsakoletno islamsko romanje v Meko, najsvetejše mesto muslimanov. Je fard ali obvezna verska dolžnost muslimanov, ki jo morajo vsaj enkrat v življenju opraviti vsi odrasli muslimani, ki so fizično in finančno sposobni opraviti potovanje.
V: Kaj je pet stebrov islama?
O: Pet stebrov islama so šahada, salat, zakat, sawm in hadž.
V: Kaj pomeni biti mustati?
O: Biti mustati pomeni biti fizično in finančno sposoben opraviti hadž.
V: Kdaj poteka romanje?
O: Romanje poteka od 8. do 12. (ali v nekaterih primerih 13.) dneva Dhu al-Hidždže, ki je zadnji mesec islamskega koledarja.
V: Kako romarji izkazujejo solidarnost med hadžem?
O: Romarji izražajo solidarnost med hadžem tako, da se pridružijo procesijam z več sto tisoč ljudmi, ki se istočasno zberejo v Meki na teden dni trajajočem dogodku. Opravljajo tudi vrsto obredov, kot so sedemkratna hoja okoli Ka'abe v smeri urinega kazalca, tek sem in tja med hriboma Al-Safa in Al-Marwah, pitje iz vodnjaka Zamzam, bedenje na planini Arafat, prenočevanje na planini Muzdalifa in metanje kamenja na tri stebre, ki simbolizirajo kamenjanje hudiča.
V: Ali Umra nadomešča hadž?
O: Ne, Umra ni nadomestek za hadž; tudi če se odločijo za Umro, so še vedno dolžni kdaj drugič v življenju opraviti hadž, če imajo za to sredstva.
