Hadž — islamsko romanje v Meko: pomen, obredi in potek

Hadž v Meko: pomen, obredi in potek — vodnik po ritualih, ihramu, Arafatu, Zamzamu, kamenjanju in praznovanju Eid al-Adha. Vse, kar morate vedeti.

Hadž (/hædʒ/; arabsko: حج Ḥaǧǧ "romanje") je letno islamsko romanje v Meko, najsvetejše mesto muslimanov, in fard ali obvezna verska dolžnost za muslimane, ki jo morajo vsaj enkrat v življenju opraviti vsi odrasli muslimani, ki so fizično in finančno sposobni opraviti potovanje in lahko preživljajo svojo družino v času svoje odsotnosti. Poleg šahade, salata, zakata in sawma je to eden od petih stebrov islama. Hadž je največje letno zbiranje ljudi na svetu. Stanje, ko je človek fizično in finančno sposoben opraviti hadž, se imenuje istita'ah, musliman, ki izpolnjuje ta pogoj, pa se imenuje mustati. Hadž je izraz solidarnosti muslimanskega ljudstva in njegove pokorščine Bogu (Alahu). Beseda hadž pomeni "nameravati potovanje", kar označuje tako zunanje dejanje potovanja kot notranje dejanje namere.

Romanje poteka od 8. do 12. (ali v nekaterih primerih do 13.) dneva Dhu al Hidždže, zadnjega meseca islamskega koledarja. Ker je islamski koledar lunarni in je islamsko leto približno enajst dni krajše od gregorijanskega, se gregorijanski datum hadža iz leta v leto spreminja. Ihram je ime za posebno duhovno stanje, v katerem romarji nosijo dve beli brezšivni rjuhi in se vzdržijo določenih dejanj.

Pomen in verska ozadja

Muslimani povezujejo hadž z življenjem islamskega preroka Mohameda iz 7. stoletja, vendar muslimani menijo, da se obred romanja v Meko vleče že tisočletja nazaj, od Abrahamovega časa naprej. Zgodba o Ibrahimu (Abrahamu), Hagar (Hajar) in Izmailu po islamski tradiciji pojasnjuje nastanek nekaterih obredov: Kaaba naj bi obnovil Ibrahimu z Izmailom, vodnjak Zamzam pa naj bi izviral, ko je Hagar iskala vodo za svojega sina. Hadž simbolizira predanost, ponižnost, enakost (vseh romarjev ne glede na premoženje ali družbeni položaj) in spomin na zgodbe prerokov.

Osnovni pogoji in izključitve

Hadž je obveznost (fard) za vsakega muslimana, ki je:

• mohoten (dosegel odraslost in razum),
• duševno sposoben (razumen),
• fizično sposoben opraviti pot,
• finančno sposoben plačati pot in preživeti preostalo družino med odsotnostjo (to je istita'ah).

Če oseba teh pogojev nima, je oproščena. Vstop v določene svete cone (kot je osrednja območja Mekke) je v sodobnem obdobju omejen le na muslimane.

Glavni obredi hadža — potek po dnevih (poenostavljeno)

Med hadžem se romarji pridružijo procesijam več sto tisoč ljudi, ki se v tednu hadža istočasno zberejo v Meki in opravijo vrsto obredov. Tu je poenostavljen potek glavnih obredov:

• Pred odhodom v sveto območje romarji vstopijo v stanje ihram (od določenih mejnih točk, imenovanih miqat). V tem stanju veljajo posebne prepovedi (brez parfumov, brez rezanja las/čemerkati, pri moških brez šivane obleke, vzdržanje spolnih odnosov, prepoved lova itd.).
• Ob prihodu v Meko mnogi opravijo tawaf — sedemkroat obhod okoli Kaabe v smeri urinega kazalca — in sa'i — tek ali hiter korak med hriboma Al‑Safa in Al‑Marwah. Pijejo tudi iz vodnjaka Zamzam.
• 8. dan Dhu al-Hidždže (dan Tarwija): romarji pogosto odidejo v Mina, kjer prebivajo in se pripravljajo na naslednji dan.
• 9. dan (Dan Arafata): ključni trenutek hadža je wuquf — bdenje in molitev na planini Arafat, kjer romarji preživijo dan v molitvi in prošnji za odpuščanje. Pri mnogih pravnih šolah je ta postanek bistven za veljaven hadž.
• Po sončnem zahodu romarji odidejo v Muzdalifa, kjer bdejo in naberejo majhne kamne za naslednji obred ter preživijo noč na prostem.
• 10. dan: simbolično kamenjanje hudiča — Ramy al‑Jamarat — metanje zbranih kamenčkov na tri stebre v Meni. Sledi žrtvovanje živali (qurbani/udhiya), obritje ali striženje las (moški pogosto obrijejo glavo — halq, ali skrajšajo las — taqsir) in tako preneha stanje nekaterih omejitev ihrama. Nato romarji opravijo Tawaf al‑Ifadah (tudi imenovan tawaf hadža) in po potrebi še sa'i.
• Po prvih dneh romarji ostanejo v Meni še do treh dni (10.–12. ali včasih 13.), vsak dan opravijo kamenjanje treh jamaratov; obdobje konča Eid al‑Adha, tridnevni praznik, povezan z žrtvovanjem.
• Pred odhodom domov je običajno zadnje slovo od Kaabe — Tawaf al‑Wada' (farewell tawaf).

Različne vrste hadža in umra

Obstajajo tri glavne vrste hadža, ki se razlikujejo po kombinaciji z umro in po tem, kdaj vstopi romar v ihram:

• Ifrad: hadž samostojen brez umre — romar ostane v ihramu samo za hadž.
• Qiran: romar združi hadž in umro v enem vstopu v ihram in jih opravi brez prekinitve stanja ihrama.
• Tamattu': romar opravi umro v hižah (pred hadžem), potem razbremeni ihram in kasneje ponovno vstopi v ihram za hadž; to je pogosta izbira pri številnih tujim romarjem.

Umra (manjše romanje) je lahko opravljen kadarkoli v letu in vključuje ihram, tawaf, sa'i in obrezovanje las; ni pa nadomestilo za obvezni hadž, čeprav jo lahko izvedemo kot del hadža (kot v primeru Tamattu').

Pravila in običaji v stanju ihrama

V času ihrama veljajo številna pravila, ki izražajo duhovno in fizično preprostost:

• moški nosijo dve nešivani rjuhi, ženske običajno nosijo preprosto oblačilo, ki pokriva telo (brez posebnih uniform),
• prepovedano je uporabljati parfume ali odišavljene izdelke,
• prepovedano je spolno vedenje in poroke med stanjem ihrama,
• prepovedano je rezanje las ali nohtov in odstranjevanje kožnih delov, lov ali škodovanje živalim v svetem območju itd.

Varnost, logistika in sodobne razsežnosti

Hadž je danes množičen dogodek — vsako leto se v Meki zberejo milijoni romarjev. Zaradi tega so ključni organizacijski izzivi: izdaja viz, kapacitete namestitev, upravljanje množic, zdravstvena oskrba in nadzor nalezljivih bolezni (obvezne so nekatere cepljenja). Saudijska oblast nenehno vlaga v razširitve Masjid al‑Haram, izboljšave transportnih in varnostnih sistemov ter prenovo območja Jamarat (kjer poteka kamenjanje), da bi zmanjšala tveganje nesreč in stampedov. Kljub temu so se v preteklosti zgodile tragedije zaradi gneče; preventive vključujejo urnike prihoda, nadzor pretoka ljudi in izobraževanje romarjev o varnosti.

Etika in duhovni pomen

Hadž ni le skupek zunanjih obredov, temveč priložnost za duhovno očiščenje, iskreno pokoro, iskanje Božjega usmiljenja in obnovo vere. Poudarek je na enakosti (vsi romarji so v podobnem skromnem oblačilu), sočutju, miloščini in skupnostni solidarnosti. Mnogi muslimani menijo, da pravi uspeh hadža ni le v opravljanju ritualov, ampak v trajni spremembi srca in vedenja po vrnitvi domov.

Nezgoščeni podatki in dodatne opombe

Romarji se lahko v Meko odpravijo na obrede tudi v drugih letnih časih. To se včasih imenuje "manjše romanje" ali umra. Tudi če se odločijo za umro, morajo kdaj drugič v življenju opraviti hadž, če imajo za to sredstva, saj umra ni nadomestilo za hadž.

Pomembno je upoštevati, da podrobnosti posameznih obredov in njihov pravni pomen lahko rahlo variirajo med islamskimi pravnimi šolami (madhhab). Pred odhodom je priporočljivo posvetovanje z verskim učiteljem ali izkušenim vodnikom hadža ter skrbna priprava (zdravstvena oskrba, dokumenti in finančno načrtovanje).

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je hadž?

V: Kaj je pet stebrov islama?

V: Kaj pomeni biti mustati?

V: Kdaj poteka romanje?

V: Kako romarji izkazujejo solidarnost med hadžem?

V: Ali Umra nadomešča hadž?

Išči po črki