Kaaba: sveta kockasta zgradba v Meki — zgodovina in pomen

Kaaba je velika zgradba v obliki kocke v mošeji al-Masjid al-Haram v Meki v Savdski Arabiji. Muslimani verjamejo, da je bila Kaaba zgrajena po božjem ukazu. Prvotna arhitektura Kaabe je ostala nespremenjena že stoletja.

Zgodovinski izvor

Po islamski tradiciji je bila Kaaba prvotno postavljena s strani preroka Ibrahima (Abrahama) in njegovega sina Ismaila kot kraj poklonitve enemu Bogu. Pred nastankom islama je bila Kaaba tudi središče politeističnega čaščenja v Arabiji; različna plemena so vanjo prinašala svoje božanstva. Po prihodu islama je prerok Muhammad očistil Kaabo od idolov in jo ponovno namestil kot osrednji kraj islamskega bogoslužja.

Arhitektura in dimenzije

Kaaba je preprosta kockasta stavba z zunanjo oblogo, obloženo s črno svileno tkanino (kiswah). Njene približne dimenzije so: višina okoli 13,1 m, dolžina približno 12,86 m (sever–jug) in širina okoli 11,03 m (vzhod–zahod). Notranjost je preprosta — marmorna tla, nekaj lesenih stebrov za podporo strehe in več svetilk. Vhod je obrnjen nekoliko nad tlemi in je v času normalnega obiska zaprt; vstop v Kaabo je dovoljen le občasno za visoke goste ali pri posebnih priložnostih.

Svete relikvije in bližnji objekti

  • Al-Hajar al-Aswad (Črni kamen): Vgrajen v vzhodni kot Kaabe; verjame se, da je kamen iz nebes. Med obredom tavafa verniki skušajo poljubiti ali dotakniti kamen, če to ni mogoče, pa le iztegnejo roko v njegovo smer.
  • Maqam Ibrahim: Mala kamnita plošča z odtisom stopala Ibrahima, ki stoji v bližini Kaabe in je pomemben del obreda po končanem tavafu, ko se prične molitev.
  • Studenec Zamzam: Sveti vodni vir, ki se nahaja v kompleksu al-Masjid al-Haram in ima posebno vlogo v zgodbah o Hagar in Ismailu.

Pomen in verski obredi

Kaaba je za muslimane osrednji simbol enosti — proti njej obračajo svoje molitve (to je qibla). Vsak obred, povezan s hadžom (letni romarski obred, ki je eden od petih stebrov islama) ali umro (manjši romarski obred), vključuje obisk Kaabe in obred tawaf — sedem obhodov okoli Kaabe v nasprotni smeri urinega kazalca. Izvajanje tawafa, dotik ali poljub Črnega kamna in molitev pri Maqam Ibrahim so ključna dejanja romarjev.

Kiswah in vzdrževanje

Vsako leto na dan obredov hajja se zamenja črna svila oziroma kiswah, s katero je Kaaba ovita. Kiswah je bogato vezen z verskimi napisi iz zlatega ali srebrnega navoja. Skrb za Kaabo in za obroke stavbe je skozi stoletja potekala pod različnimi oblastmi — lokalnimi vladarji, Osmanskimi sultani in danes pod upravo Savdske monarhije. Zaradi velikega števila romarjev sta redno vzdrževanje in širitev okoliškega kompleksa ključna za javno varnost in dostopnost.

Pomembne obnove in spremembe

Kaaba je bila v zgodovini večkrat obnovljena in popravljena. Pomembne obnove vključujejo restavracijo s strani plemena Quraysh pred nastopom islama, obdobne obnovitvene posege po poškodbah med spopadi v zgodnjem islamskem obdobju ter večjo rekonstrukcijo po poplavah v 17. stoletju pod osmansko oblastjo. V modernejšem času so bile izvedene tudi prilagoditve zaradi varnostnih in infrastrukturnih potreb, kot so širjenje prostora za romarje (Mataf) in izboljšave ventilacije ter zaščite pred vremenskimi vplivi.

Dostopnost in pravila obiska

Ker je Kaaba znotraj največje mošeje na svetu, so pravila obiska stroga. Sam vhod v Kaabo je navadno zaprt za javnost; vstopi so rezervirani za posebne obiske. Obiskovalci al-Masjid al-Haram morajo upoštevati verske in administrativne predpise, spoštovati molitvene ure in navodila varnostnih služb. Med hajjem in drugimi gostejšimi obdobji veljajo dodatne omejitve zaradi varnosti in nadzora množic.

Pomen za muslimane po vsem svetu

Ne glede na narodnost, je Kaaba simbol enotnosti muslimanske skupnosti (ummah). Vsak musliman se med dnevno molitvijo obrača proti Kaabi, kar povezuje vernike po celem svetu v skupno usmerjenost k bogu. Za milijone romarjev pa je obisk Kaabe vrhunec verskega življenja in izpolnitev verske dolžnosti.

Opomba: Zaradi različnih virov in zgodovinskih virov so v literaturi navedene nekoliko različne številčne vrednosti dimenzij in podrobnosti obnov, vendar so ključni pomen, rituali in osrednja vloga Kaabe v islamu splošno sprejeti.

Zgodovina

Pred preroka Mohameda

Po islamskih virih je bila Kaaba kraj čaščenja angelov, preden so bili ustvarjeni ljudje. Po stvarjenju Adama je Kaabo zgradil Adam, po Koranu pa je prva hiša na Zemlji.

    Kaabo je pod peskom pokopala Noetova poplava. Po določenem času sta jo obnovila prerok Abraham in njegov sin prerok Izmael.Kaaba je bila več stoletij kraj monoteizma. Nato je Amr bin Luhaj v Kaabo prinesel idol. Potem je Kaaba postala kraj poganskega verovanja.

Po preroku Mohamedu

  Kaabo so muslimanizačeli upravljati leta 630 našega štetja. Prerok Mohamed je odstranil idole. Pod njegovim vodstvom so Kaabo očistili s sveto vodo (Zamzam).

    SploЕЎna arhitektura Kaabe je ostala enaka do leta 1630, saj so ljudje želeli ohraniti prvotno arhitekturo. V tem dolgem obdobju so bila opravljena le preprosta popravila in manjši okraski. Leta 1630 je neurje močno poškodovalo tri stene Kaabe. Nato jo je obnovil Murad IV, 17. sultan Osmanskega cesarstva. Po tej obnovi je Kaaba ostala nespremenjena.

Verski pomen

Kaaba je najsvetejši kraj v islamu. Muslimani verjamejo, da je Kaaba Božja hiša (Baitullah). Prerok Mohamed je dejal, da je sveta mošeja (Masjid al-Haram) ena od treh najpomembnejših mošej na Zemlji.

Muslimani se morajo enkrat v življenju odpraviti na romanje (hadž) v Kaabo. Ker je to najsvetejši kraj v islamu, vsi muslimani molijo k njej, ko opravljajo pet fardh (nujnih dejanj, omenjenih v Koranu) salat ali molitev. Ob koncu sezone hadža je praznik, imenovan Eid al-Adha (angleško: Festival of Sacrifice).

Videz

Arhitektura

Kaaba je stavba pravokotne oblike. Dolga je 12 m, široka 10 m in visoka 15 m (33 čevljev x 50 čevljev x 45 čevljev).Kaaba je narejena iz modrosivega granita.

V notranjosti Kaabe so trije stebri, ki podpirajo streho. Tla so iz marmorja, strop pa je prekrit s tkanino. Med stebri visijo zlati in stekleni okraski.

  1. Črni kamen je črni kamen v obliki jajca z rdečimi in rumenimi znamenji.
  2. Vrata so 2,13 m nad tlemi in so izdelana iz čistega zlata. Ključ je že 1400 let v lasti družine Shaiba.
  3. Za zaščito strehe pred poškodbami zaradi nakopičene deževnice je bila dodana cev za deževnico.
  4. Imenuje se al Šadrawan in je bil dodan za zaščito temeljev Kaabe pred vodo.
  5. Hatim je nizka stena. Muslimani verjamejo, da je kraj med Kaabo in Hatimom pokopališče Izmaela in Hadžarja.
  6. Al-Multezem, del zidu med vrati in Črnim kamnom
  7. Abrahamova postaja, steklena in kovinska obloga za odtis stopala preroka Abrahama.
  8. Kotiček Črnega kamna (vzhod)
  9. Kotiček Jemna (jugozahod)
  10. Kotiček Sirije (severozahod)
  11. Kotiček Iraka (severovzhod)
  12. Prevleka (Kiswah)
  13. Marmorna črta pomaga romarjem pri štetju poti okoli Kaabe (Tawaf).
  14. Postaja Gabriel

 

Prevleka (Kiswah)

Kaabo je prvič prekril Abu Karab As'ad približno leta 60 pred našim štetjem. Pokrov je bil narejen iz dragocenih materialov kot simbol njegovega spoštovanja do Kaabe. Po tem je bila Kaaba v skladu s tradicijo izkazovanja spoštovanja pokrita z najdragocenejšimi materiali.

Ovitke vsako leto izdela tovarna, ki je bila ustanovljena šele leta 1927 za izdelavo ovitka. Prevleko vsako leto na predvečer praznika Eid Al-Adha zamenja 160 tehnikov.

Na pokrovu Kaabe so verzi iz Korana. Narejena je iz 450 kg čiste svile, vsebuje pa tudi več sto kilogramov dragocenih kovin, 670 kg srebra, pobarvanega na črno, približno 120 kg čistega zlata in 50 kg srebra. Cena ovitka je 4 534 325 ameriških dolarjev. Obsega 658 kvadratnih metrov.

(Oglejte si sliko za vsak oštevilčen element)Zoom
(Oglejte si sliko za vsak oštevilčen element)

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Kaaba?


O: Kaaba je velika zgradba v obliki kocke v mošeji al-Masjid al-Haram v Meki v Savdski Arabiji.

V: Kdo naj bi zgradil Kaabo?


O: Muslimani verjamejo, da je bila Kaaba zgrajena po Alahovem ukazu.

V: Kakšen je pomen Kaabe v islamu?


O: Kaaba velja za eno najsvetejših mest v islamu in je smer, proti kateri so muslimani obrnjeni, ko molijo.

V: Ali se je arhitektura Kaabe skozi čas spreminjala?


O: Ne, prvotna arhitektura Kaabe je ostala nespremenjena že stoletja.

V: Kakšna je oblika Kaabe?


O: Kaaba ima obliko kocke.

V: Kje se nahaja Kaaba?


O: Kaaba se nahaja v mošeji al-Masjid al-Haram v Meki v Savdski Arabiji.

V: Kaj je mošeja al-Masjid al-Haram?


O: Mošeja Al-Masjid al-Haram je mošeja v Meki v Savdski Arabiji in je eno najsvetejših mest v islamu, saj se v njej nahaja Kaaba.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3