Ungdomshuset v Københavnu: zgodovina, protesti in rušenje (1982–2007)

Spoznajte zgodbo Ungdomshuset v Københavnu (1982–2007): anarhija, underground scena, množični protesti in usodno rušenje, ki je pretreslo mesto in politiko.

Ungdomshuset (v angleščini: "the Youth House") je bilo ljudsko ime stavbe z uradnim imenom Folkets Hus (Hiša ljudstva) na Jagtvej 69 v Nørrebru v Københavnu. Stavba je od začetka osemdesetih let postala stičišče alternativne kulture — prostor koncertov, umetniških in političnih dogodkov ter zbirališče anarhističnih, levičarskih in punk skupin. Kot samonikla skupnost je Ungdomshuset deloval predvsem kot svobodna, nekorporativna cona družbenega in kulturnega ustvarjanja od leta 1982 do leta 2007, ko je po dolgotrajnem sporu med københavnsko občinsko upravo, lastniki in tam živečimi uporabniki prišlo do izselitve in rušenja.

Zgodovina in pomen

Ungdomshuset je v času svojega delovanja gostil številne glasbene nastope na underground sceni, politične diskusije, delavnice, uprizoritvene dogodke in prireditve, ki so bile pomembne za mlade aktiviste ter kulturno sceno v Københavnu. Prostor je veljal za simbol samoiniciativnosti in nasprotovanja komercializaciji javnega življenja — zato je imel močno podporo tako lokalno kot tudi širše v Evropi.

Spor in pravno ozadje

Vzporedno z delovanjem kot okupiran prostor je potekala dolga in zapletena pravna bitka glede lastništva in pravice do rabe stavbe. V konfliktu so bili vključeni mestne oblasti, lastniki in uporabniki stavbe. Spor se je v javnosti in politiki razvil v širšo razpravo o prostoru za alternativno kulturo, pravicah do zbiranja in vlogi skvoterskih ter avtonomnih skupnosti v mestih.

Izselitev in rušenje (marec 2007)

Po večletnih pravnih postopkih je policija začela izpeljavo izselitve. Policija je stavbo začela čistiti v četrtek, 1. marca 2007, zgodaj zjutraj. Rušenje se je začelo 5. marca 2007 in je bilo končano dva dni pozneje. Dogodki iz marca 2007 so sprožili veliko napetosti in vodili do obsežnih protestov ter spopadov z redarji.

Protesti, nasilje in mednarodna pozornost

Izselitev in rušenje sta povzročila obsežne proteste, ki so vključevali tako nenasilne demonstracije kot tudi nasilnejše incidente in spopade s policijo. V dneh okoli izselitve so bili poročila o vandalizmu, požigih vozil in resnih spopadih v ulicah Københavna; dogodki so pritegnili pozornost mednarodnih medijev in aktivističnih mrež. Po izselitvi marca 2007 so nekdanji uporabniki in podporniki organizirali tedenske demonstracije za nov prostor Ungdomshuset; ti shodi so se začeli vsak četrtek ob 17.00 na bližnjem trgu Blågårds Plads in so potekali po različnih lokacijah v Københavnu. Kasneje so izhodišče premaknili na Gammel Torv, saj so demonstranti trdili, da so se približali politikom glede rešitve za nov Ungdomshuset v stari šoli.

Poskus skvota G13 in represija

Poleti 2007 je iniciativa, znana kot G13, poskušala skvotati star javni vodovod na Grøndalsvænge Allé 13 v severozahodnem Københavnu z namenom uporabe prostora za nov Ungdomshuset. Ta skvot je bil na začetku nenasilen, vendar je naletel na močno policijsko nasprotovanje. Med policijsko akcijo je bilo aretiranih 436 ljudi, pri tem pa je policija uporabila tudi velike količine solzivca. Dogodki so sprožili javno debato o policijski taktiki, svobodi zbiranja in pravici do kulturnih prostorov.

Posledice in dediščina

Rušenje Ungdomshuset je pustilo trajen pečat na danskemu družbenemu in kulturnem življenju. Dogodek je postal simbol spora med avtonomnimi skupnostmi in institucijami, obenem pa je tudi vprašanje o tem, kako mesta zagotavljajo prostor za nekomercialno kulturo in aktivizem. V letih po rušenju so se pojavile različne pobude za ustvarjanje novih skupnostnih prostorov, spominskih akcij in umetniških projektov, ki so ohranili spomin na vlogo, ki jo je imel Ungdomshuset za generacije alternativno mislečih mladih.

Ključni dogodki (strnjen pregled)

• 1982: začetek delovanja Ungdomshuset kot samoniklega prostora za mlade in alternativno kulturo;
• dolgoletni pravni spori in politične razprave o usodi stavbe;
• 1. marca 2007: začetek policijske izselitve (1. marca);
• 5.–7. marca 2007: rušenje stavbe (5. marca) in množični protesti;
• poletje 2007: poskus skvotanja G13 na Grøndalsvænge Allé 13, aretacije 436 oseb in uporaba solzivca.

Ungdomshuset ostaja pomemben primer konfliktov med urbano politiko, pravicami do prostora in spontanimi kulturnimi iniciativami. Njegova zgodba prikazuje, kako močno lahko kulturni in politični pomenski prostori vplivajo na širše družbene debate ter kako iskanje kompromisov med različnimi interesi pogosto ni enostavno.

Zgodovina

Stavba je bila dokončana 12. novembra 1897 in je dobila ime "Folkets Hus" (Ljudski dom). Hiša je delovala kot eno od središč takratnega delavskega gibanja v Københavnu. Ker so bile delavske organizacije v očeh oblasti nepriljubljene. Leta pozneje je kraj pomagal revnim ljudem in se je uporabljal tudi za druge namene. Leta 1918 so delavci vdrli na dansko borzo (Børsen). Leta 1910 je Druga internacionala v hiši organizirala mednarodno konferenco žensk, na kateri je Clara Zetkin predstavila zamisel o mednarodnem dnevu žensk. Center sta obiskala tudi Lenin in Rosa Luxemburg. V petdesetih letih 20. stoletja so ga še vedno uporabljale predvsem različne sekcije, združenja in sindikati delavskega gibanja. V njem so se odvijale najrazličnejše dejavnosti: na primer boksarske tekme in plesi ob koncu sezone. Nekaj let pozneje je danska veriga zadružnih supermarketov Brugsen kupila podjetje Folkets Hus, da bi v njem naredila poceni supermarket. Ker pa so oblasti to prepovedale zaradi zgodovinskega pomena kraja, je Brugsen leta 1978 zemljišče prodal folklornemu ansamblu Tingluti. Skupina Tingluti je čez nekaj časa zemljišče prodala köbenhavnski občini, cena pa je takrat znašala 700.000 DKK. Leta 1982 je bil Folkets Hus dodeljen skupini mladih - prvotnim ustanoviteljem Ungdomshuset -, vendar je bila občina København še vedno lastnica stavbe. Takrat je stavba dobila sedanje ime: Ungdomshuset. V njej sta igrala Nick Cave in Björk. Januarja 1996 je Ungdomshuset opustošil požar. V njej so se pojavile tudi glivice in gniloba. Občina København je zaradi varnosti načrtovala prenovo stavbe, vendar je naletela na odpor stanovalcev. Leta 1999 je občina stavbo ponudila v prodajo najboljšemu ponudniku, vendar so tudi tokrat stanovalci temu nasprotovali in za šalo nad stavbo postavili velik transparent s sporočilom: "Na prodaj skupaj s 500 avtonomnimi, kamenje mečejo nasilnimi psihopati iz pekla.". Nato je decembra 2000 stavbo kupilo podjetje Human A/S (čeprav se je lastništvo dejansko zamenjalo šele leta 2001), nato pa je bilo podjetje Human A/S prodano neodvisni krščanski sekti "Faderhuset. Vendar pa skvoterji niso hoteli zapustiti hiše. Do 1. marca 2007 so mladi skvoterji uporabljali hišo, kot da do spremembe lastništva ne bi prišlo, novi lastniki pa niso smeli nikoli vstopiti vanjo. Ungdomshuset je tedensko obiskalo več kot 500 obiskovalcev.

rušenje

Rušenje stavbe Ungdomshuset se je začelo 5. marca 2007 ob 8.00. Rušenje je v živo prenašala spletna kamera na spletni strani TV2 News. Po rušenju stavbe Ungdomshuset so se v bližini območja več dni vrstili številni nemiri. Številni avtomobili so bili razbiti in zažgani proti policiji.

8. marca so potekale demonstracije žensk, ki se jih je udeležilo več kot 3 000 ljudi. Policija je sistematično preverjala identiteto. Skupno je bilo med dogodki aretiranih več kot 750 ljudi (med njimi približno 140 tujcev). Danska policija je 16. marca 2007 priznala, da je pomotoma uporabila potencialno smrtonosno obliko solzivca. Ta plin, znan pod imenom Ferret 40, je bil uporabljen proti množicam med nemiri po rušenju objektov, čeprav je zasnovan tako, da lahko prebije vrata in stene.

Po mnenju profesorja Larsa Dencika z Univerze v Roskildu je danska država evakuacijo izkoristila za preizkus svojih protiterorističnih varnostnih sil (saj druge priložnosti ali resnične nevarnosti ni bilo).

Zadnja stran stavbe Ungdomshuset med rušenjem 5. marca 2007 zjutraj


Odpadke so zdrobili za recikliranje in jih prodali.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bil Ungdomshuset?

V: Kateri ljudje so obiskovali Ungdomshuset?

V: Kdaj je bil Ungdomshuset porušen in zakaj?

V: Kaj se je zgodilo po izselitvi Ungdomshuseta leta 2007?

V: Kje demonstranti za nov Ungdomshuset začnejo svoje tedenske demonstracije?

V: Kaj je bila pobuda G13 in zakaj je naletela na nasprotovanje policije?

V: Zakaj se je nedavno spremenilo izhodišče demonstracij za nov Ungdomshuset?

Išči po črki